Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (926-950)



  1.      etén  -a m (ẹ̑) kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika: eten v mestnem plinu
  2.      etimologizírati  -am nedov. () lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral
  3.      étos  -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos
  4.      evakuácija  -e ž (á) preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: organizirati, voditi evakuacijo; evakuacija ranjencev, družin, vojske; evakuacija živine iz okužene vasi; zapleniti dokumente, ki so bili pripravljeni za evakuacijo; rok za evakuacijo je bil kratek / evakuacija zasedenega ozemlja // knjiž. odstranitev, izpraznitev: evakuacija gnoja iz ognojka; evakuacija plina iz posode
  5.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
  6.      evangelistár  -ja tudi evangelistárij -a m (á) rel. knjiga z evangeljskimi odlomki, ki se berejo pri maši: nedeljski evangelistar; starocerkvenoslovanski evangelistar
  7.      evfemízem  -zma m () lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu
  8.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
  9.      fáčuk  -a m () nar. vzhodno nezakonski otrok: fačuka ima // ekspr. otrok sploh: težko je nasititi vse te lačne fačuke
  10.      falánga  -e ž () 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota
  11.      falangíst  -a m () pripadnik španske fašistične stranke: enote falangistov
  12.      falzifikát  -a m () kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat
  13.      fána  -e ž () nižje pog. zastava: sprevod s fanami in gasilsko godbo ∙ pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; pog., ekspr. nositi fano biti prvi, zlasti v slabem
  14.      fànt  fánta m, im. mn. fántje stil. fánti ( á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
  15.      fantín  -a m () nav. ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: tedaj sem bil še fantin pri sedemnajstih letih; dobil jih bo, so se junačili fantini; mlad, neotesan fantin // zastar. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: dekleta in fantini so se zbirali na vasi
  16.      fantováti  -újem nedov.) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen
  17.      fántovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fantekspr. fantovsko sonce luna fántovsko prisl.: fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten
  18.      farán  in faràn -ána m (; á) pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši
  19.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščinaekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino
  20.      fávna  -e ž () živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo: proučevati floro in favno pokrajine; globokomorska, planinska favna; bogata favna naših gozdov / tropska morja s pisano ribjo favno
  21.      federál  -a m () v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici
  22.      filét  -a m (ẹ̑) gastr. vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju: okrasiti sendviče s fileti
  23.      filológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za filologijo: filologi in sociologi / klasični filolog
  24.      filologíja  -e ž () veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija // veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije
  25.      filológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od filolog: klasična filologinja

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA