Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
asi (76-100)
- glasílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) knjiž., redko, s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: glasilec novega življenja ♪
- glasílen -lna -o prid. (ȋ) ki tvori glas: glasilne priprave ♪
- glasílka -e ž (ȋ) nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke ♪
- glasílo -a s (í) tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije: glasilo delovnega kolektiva izhaja vsak mesec; študentje imajo svoje glasilo; objavljati v republiškem uradnem glasilu; kulturno, politično, strokovno glasilo; urednik društvenega glasila / glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ♪
- glasíti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je 2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem glasíti star. razširjati,
razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati glasèč se -éča -e: zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime ♪
- glasíti se in glásiti se -im se nedov. (ȋ á) zastar. oglašati se: otrok je zbujen, se že glasi; prepelica se glasi ♪
- gradášiti -im nedov. (á ȃ) obrt. gradašati ♪
- grasírati -am nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z bolezen hitro se širiti: bolezen grasira ♪
- grášica -e ž (á) divja ali kulturna rastlina z vijoličastimi cveti: sejati grašico za krmo; med pšenico je precej grašice ♦ bot. ptičja grašica njivski plevel z modro vijoličastimi cveti, Vicia cracca ♪
- hášiš -a m (ȃ) farm. močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, piti hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša ♪
- hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
- inkasírati -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev ♪
- izprašílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben; izprašilna naprava ♪
- izprašíti -ím tudi sprašíti -ím dov., izprášil tudi sprášil (ȋ í) odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače ∙ šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s strogim ravnanjem bo dosegel, da sin ne bo več lahkomiseln izprašèn tudi sprašèn -êna -o: izprašena obleka, posteljnina; prim. sprašiti ♪
- jásica -e ž (á) manjšalnica od jasa: taboriti na jasici; zelena jasica; jasica med grmičjem ♪
- kásija -e ž (á) bot. tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v grozdastem socvetju, Cassia ♪
- kasíranje -a s (ȋ) glagolnik od kasirati: kasiranje denarja / kasiranje članarine ♪
- kasírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pog. sprejeti denar za prodano blago: kasiral bo glavni natakar / ves dan kasira in šteje denar // dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: dimnikar je prišel samo kasirat / kasirati (za) vodarino, stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so kasirali milijon dinarjev / ves dobiček je sam kasiral 2. star. razveljaviti, odpraviti: kasirati odločbo, ukrep kasíran -a -o: ves kasirani denar je zapravil ♪
- kasírka -e ž (í) pog. blagajničarka: bila je kasirka v trgovini ♪
- kasiterít -a m (ȋ) min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit ♪
- kášica -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od kaša: skuhati kašico / drobna kašica ♪
- kašíranje -a s (ȋ) glagolnik od kaširati: kaširanje lepenke / kaširanje slik / kaširanje rekvizitov ♪
- kašírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina ♪
- kirasír -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir ♪
- kirasírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na kirasirje: kirasirski polk / kirasirski konj ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226