Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (626-650)


  1.      brutálen  -lna -o prid., brutálnejši (ȃ) surov, grob, nasilen: to je brutalen človek / brutalen napad; z brutalno silo je obračunal z njimi; brutalno vedenje; zasliševanje je bilo brutalno brutálno prisl.: brutalno se vede; stavka je bila brutalno zadušena ♪
  2.      brutálnež  -a m (ȃ) ekspr. brutalen človek; surovež, nasilnež: bojim se ga, ker je tak brutalnež ♪
  3.      brutálnost  -i ž (ȃ) surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo // surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti ♪
  4.      bŕzojádrnica  -e ž (ȓ-ȃ) zastar. hitra jadrnica: ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica ♪
  5.      bučáti  -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare ♪
  6.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
  7.      búdnica  -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
  8.      búdra  -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov ♪
  9.      búkovje  -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje ♪
  10.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila ♪
  11.      burjáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr., redko hitro, vihravo iti, hoditi: planil je pokonci in burjal k sosedu; kam burjaš? ♪
  12.      búrka  -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪
  13.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja ♪
  14.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo ♪
  15.      bután  -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin ♪
  16.      cágav  -a -o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi ♪
  17.      capáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim ♪
  18.      cedíti  -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ȋ í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola ♪
  19.      celebrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši ♪
  20.      celó  prisl. (ọ̑) 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna 2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / redko svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo ♪
  21.      céncati  -am in cencáti -ám [nenaglašeno cǝn in cen] nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati // slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti ♪
  22.      centrumáš  -a m (á) polit. član sredinske skupine v parlamentu, sredinec: vodstvo so prevzeli centrumaši ♪
  23.      cepíti  in cépiti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici ♪
  24.      cépljenec  -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec ♪
  25.      cesárstvo  -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA