Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (351-375)



  1.      rokometášica  -e ž (á) športnica, ki goji rokomet: zmaga domačih rokometašic
  2.      sámooprašítev  -tve ž (-) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice
  3.      samopášiti  -im nedov.) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
  4.      sektášiti  -im nedov.) nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili
  5.      sestrašíti  -ím in sestrášiti -im [sǝs in ses] dov., sestrášil ( í; á ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal
  6.      sfašírati  -am dov. () pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel
  7.      siromášiti  -im nedov.) 1. povzročati, da kdo postane siromašen: siromašiti prebivalstvo / ekspr. to jih duševno siromaši 2. številčno manjšati: z nedovoljenim lovom siromašijo ribji zarod
  8.      sklasíti se  -ím se in sklasíti -ím dov., sklásil se in sklásil ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica, rž se sklasi
  9.      skvásiti  -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ; í) redko 1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje 2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o: skvašeno testo
  10.      soglasíti  -ím in soglásiti -im dov., soglásil ( í; ā) zastar. uskladiti: soglasiti barve z vsebino slike soglasíti se, in soglásiti se strinjati se, soglašati: soglasili so se z njegovo odločitvijo
  11.      spajdášiti se  -im se dov.) 1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi ∙ ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil 2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim
  12.      spasírati  -am dov. () pog. pretlačiti: spasirati fižol, paradižnik
  13.      splašíti  in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil ( á ā; í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši splašíti se in splášiti se, in splašíti se 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil ● ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati
  14.      sprašítev  -tve ž () čeb. spolna združitev: sprašitev matice
  15.      sprášiti  -im dov.) nar. narediti, zorati praho: poželi so in sprašili / sprašiti njivo
  16.      sprašíti  -ím dov., sprášil ( í) redko zaprašiti: sprašiti ozračje sprašíti se čeb. spolno se združiti: matica se spraši sprašèn -êna -o: sprašena matica; prim. izprašiti
  17.      stároklásičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
  18.      stasít  -a -o prid., stasítejši () knjiž. postaven: stasit fant; njegov oče je stasit; čedno, stasito dekle / postala je stasitejša, a ne debela
  19.      stasítost  -i ž () knjiž. postavnost: občudovali so mladeničevo stasitost
  20.      strašílast  -a -o prid. (í) ekspr. podoben strašilu: snel je svoj strašilasti klobuk z glave / strašilasta ženska
  21.      strašílen  -lna -o prid. () namenjen za strašenje: strašilni streli; strašilno orožje / strašilni zgled / strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; strašilna pištola pištola s slepimi naboji brez krogle strašílno prisl.: strašilno delovati na sovražnike
  22.      strašílo  -a s (í) 1. priprava, ki predstavlja navadno človeka, za strašenje, odganjanje ptic na polju: postaviti strašilo na njivo, v proso; grd, oblečen kot strašilo / poljsko, ptičje strašilo ∙ ekspr. ta ženska je pravo strašilo je neurejeno, neokusno oblečena // priprava za strašenje, odganjanje živali sploh: obesiti strašilo na drevo, drog 2. star. prikazen, strah: strašilo je nenadoma izginilo; čarovnice in druga strašila / odgnati vsa strašila iz zavesti
  23.      strašíti  -ím in strášiti -im nedov. ( í; á ) 1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi // vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno 2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši 3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho strašèč -éča -e: ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho
  24.      strášiti se  -im se nedov.) star. večkrat se ustrašiti: otrok se ponoči straši / ne strašite se, nevarnost je minila ne bojte sestar. niso se strašili smrti, žrtev pripravljeni so bili na smrt, žrtve
  25.      šasíja  -e ž () teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila: zamenjati šasijo; številka šasije; šasija in karoserija

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA