Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (2.976-3.000)


  1.      prtíček  -čka m (ȋ) manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički // manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko ♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih ♪
  2.      prvobórka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od prvoborec: v vasi so odkrili spominsko ploščo prvoborki / prvoborka za svobodo ♪
  3.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
  4.      psévdoproblém  -a m (ẹ̑-ẹ̑) knjiž. lažni, navidezni problem: razglasiti problem za psevdoproblem; nesmiselni psevdoproblemi ♪
  5.      psíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
  6.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  7.      ptíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
  8.      púh 2 -a m (ȗ) 1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele // zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive 2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim 3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh ♪
  9.      púhati  -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver ♪
  10.      pújs  -a m (ȗ) 1. ljubk. prašič: v hlevu je krulil pujs; zaklati pujsa / pri klicanju pujs, na 2. nav. slabš. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega pujsa / kot psovka ti pujs nemarni ♪
  11.      pújsek  -ska m (ȗ) 1. prašičji mladič: svinja in pujski ♦ vet. sesni pujsek 2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska 3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek ♪
  12.      púst  -a m (ȗ) 1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno 2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge 3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti ● ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno ♪
  13.      pustóšiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši ♪
  14.      púška  -e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju ◊ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška ♪
  15.      račúnati  -am nedov. (ȗ) 1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom ♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno 2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto dinarjev / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto dinarjev 3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal 4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval 5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati račúnati se star. šteti se, imeti se: računata se med njegove znance računajóč -a -e: jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža račúnan -a -o: promet, računan v dinarjih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo dinarjev ♪
  16.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
  17.      ragljánje  -a s (ȃ) glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo ● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje ♪
  18.      rájda  -e ž (ȃ) nižje pog. vrsta: po cesti se je premikala dolga rajda voz ∙ ekspr. v vasi je cela rajda gostiln veliko ♪
  19.      rána  -e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni ● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane ◊ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana ♪
  20.      rándati  -am nedov. (ȃ) star. nerodno, okorno hoditi: počasi randati čez travnik ♪
  21.      ráno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen ♪
  22.      rása  -e ž (á) 1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa ♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi 3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso 4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa ♪
  23.      rásti  rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost // nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža // ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož 2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini 3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo 4. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča 5. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati // prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje // ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša 6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine 7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste 8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel // navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel ● ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko rastóč -a -e: rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije ♦ lingv. rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote ráščen -a -o: iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; prim. rasel ♪
  24.      rastlína  -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel ◊ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino ♪
  25.      ràtatà  medm. (ȁ-ȁ) posnema glas bobna, trobente: četa je korakala po taktu: ratata, ratata / ratata, se je spet oglasila strojnica ♪

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA