Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (251-275)


  1.      pasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pasirati: lupljenje in pasiranje paradižnika ♪
  2.      pasírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali 2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje pasíran -a -o: pasirana juha, zelenjava ♪
  3.      pasíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali pasejo: bobri so šli na svoja pasišča; planinska pasišča; pasišče za prašiče // čeb. kraj, prostor, kjer je boljša čebelja paša: prevažati panje na pasišča; akacijeva, kostanjeva pasišča; obveščati čebelarje o razmerah na gozdnih pasiščih ♪
  4.      pásiv  -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik ♪
  5.      pasíva  -e ž (ȋ) ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: zmanjšati pasivo; visoke pasive v zunanjetrgovinski bilanci ♪
  6.      pasíva  -sív s mn. (ȋ) ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: pasiva so se povečala; aktiva in pasiva ♪
  7.      pásiven  -vna -o (ȃ) pridevnik od pasiv, trpen: pasivni način; pasivni stavki ♪
  8.      pasíven  -vna -o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev ◊ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pasívno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati ♪
  9.      pasivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pasivizem: pasivistična miselnost / pasivistično vedenje ♪
  10.      pasivizácija  -e ž (á) glagolnik od pasivizirati: boriti se proti pasivizaciji; duševna pasivizacija; pasivizacija občanov ♪
  11.      pasivízem  -zma m (ȋ) nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine ♪
  12.      pasivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral ♪
  13.      pasívnost  -i ž (ȋ) nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanost ♦ ekon. pasivnost nekaterih področij ♪
  14.      pášinec  -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci ♪
  15.      plasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od plasirati: možnosti za plasiranje izdelkov na tržišče / ukvarjal se je s plasiranjem knjig med bralce / plasiranje pri tekmovanju ♪
  16.      plasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti: težko je plasirati nove izdelke na tržišče; dosežke raziskovanj so uspešno plasirali v proizvodnjo / plasirati roman na knjižni trg / na seji mu je uspelo plasirati svoj predlog / srednji napadalec je plasiral žogo v gol jo je brcnil v gol plasírati se s prislovnim določilom dobiti, doseči: moštvo se je plasiralo na tretje mesto / dobro se je plasiral v svoji družbi se je uveljavil plasíran -a -o: plasirani proizvodi; bil je najbolje plasiran smučar ♪
  17.      plašíti  in plášiti -im, in plašíti -ím nedov. (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročati, delati, da se žival vznemiri in oddalji: otrok plaši golobe; živino nam plašiš / plašiti konja; plašiti vrabce odganjati 2. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost: samota otroka plaši; vse to me je plašilo / knjiž.: začela so ga plašiti sumničenja; misel na smrt me plaši vznemirja // knjiž. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa neprijetnega, hudega: otroka plašijo, da ga bo odnesel volk; plašiti s kaznijo / v krščanstvu plašiti s peklom ● knjiž., ekspr. ovire in nevarnosti me ne plašijo ne vplivajo zaviralno na moje ravnanje plašíti se in plášiti se, in plašíti se 1. bati se: konj se plaši vode / plašiti se mraza, nevarnosti / plašiti se stroškov 2. knjiž. vznemirjati se, biti zaskrbljen: kaj bi se plašila, saj ne bo nič hudega; nikar se ne plaši, samo na obisk sem prišla ● zaradi strelov se je konj začel plašiti kazati znake vznemirjenosti; ta konj se rad plaši se hitro vznemiri; knjiž., ekspr. ni se plašil ne velikih žrtev ne truda, da bi dosegel cilj veliko je žrtvoval in se trudil ♪
  18.      plemenitášinja  -e ž (ā) plemkinja: podeželska plemenitašinja ♪
  19.      počási  prisl. (ȃ) 1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi // izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi odpirati vrata 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: spomin ga počasi zapušča; počasi obogateti; vojne grozote so počasi pozabili / pokrajina se proti jugu počasi znižuje ● ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo; ekspr. fant, le počasi izraža poziv k previdnosti, zadržanosti; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica ◊ muz. počasi označba za hitrost izvajanja adagio ♪
  20.      podlásica  -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska ♪
  21.      podlásičji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na podlasice: glava te živali je podobna podlasičji / ekspr. imel je krute podlasičje oči ♪
  22.      pofašístiti  -im dov. (ȋ ȋ) uvesti fašizem ali fašistično ideologijo: pofašistiti državo / pofašistiti mladino; del inteligence se je pofašistil ♪
  23.      pogasítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pogasiti: pogasitev ognja / pogasitev peči / pogasitev žeje ♪
  24.      pogasíti  -ím dov., pogásil; pogašèn (ȋ í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen ♪
  25.      pokasírati  -am dov. (ȋ) pog. sprejeti denar za prodano blago: pri tej mizi natakar še ni pokasiral // dobiti, prejeti: za svoj nastop je pevec precej pokasiral / gleda, da čimveč pokasira ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA