Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
asi (226-250) 
- oglasíti se -ím se, in oglasíti se in oglásiti se -im se dov., oglásil se (ȋ í; ȋ á) 1. dati, začeti dajati zvok, glas: fant leži nepremično na tleh in se ne oglasi; ponoči se včasih oglasi sova; psi so se oglasili po vsej vasi začeli lajati / ptič se je oglasil z ostrim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder pride, začne prihajati zvok, glas: iz daljave se je oglasil strel; iz kota se je oglasilo ihtenje; v dolini se oglasi zvon / zvečer se je oglasila pesem 2. spregovoriti, reči: povej po pravici, se je oglasil oče;
oglasiti se v debati; brezoseb. iz sobe se je oglasilo: naprej / oglasil se je z odločno besedo / vsi so se oglasili proti njemu nastopili 3. odgovoriti (na poziv, klicanje): odložila je slušalko, ker se ni oglasil; dolgo so ga klicali, pa se ni oglasil; na trkanje se nihče ne oglasi 4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: dolgo se ni oglasil z dopusta; oglasiti se z razglednico / takoj ko prideš tja, se oglasi piši 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: oglasila se je stara bolečina v križu; že na vlaku se je oglasila lakota; oglasila se mu je želja po plezanju / nazadnje se mu je le oglasila vest 6. priti kam, navadno z določenim namenom: oglasil se je na občini, da povpraša za dovoljenje; več snubcev se je že oglasilo pri njej; oglasite se jutri, danes ne utegnem ● nar. prišel jo je klicat (pod okno), pa se ni oglasila ni pokazala pripravljenosti za pogovor, stik; knjiž., ekspr. ognjenik se je oglasil začel bruhati; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; ekspr. končno se mu je oglasila pamet je začel pametno misliti, ravnati; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. morda se mu bo pa zdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; na sestanku se je tudi on oglasil k besedi sodeloval v debati, pogovoru; ekspr. tedaj se je v njem oglasil mož postal je odločen, pogumen; ekspr. oglasiti se s pesmijo zapeti; ekspr. oglasil se je z novo pesniško zbirko jo objavil ♪
- oklasíti se -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn (ȋ í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila ♪
- okrasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od okrasiti: okrasitev dvorane; okrasitev mesta z zastavami ♪
- okrasíti -ím dov., okrásil (ȋ í) narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšala ● ekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park okrašèn -êna -o: bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov; slavnostno okrašeno mesto ♪
- okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ȋ í) dodati kvas: okvasiti testo ♪
- opásica in opasíca -e ž (ȃ; í) knjiž. (vojaški) pas: oficir s široko opasico in bereto // pas sploh: platnena, volnena opasica ♪
- opasílnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȋ) nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: skočil je z voza in dobro zategnil opasilnico ♪
- opasílo -a s (í) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo ● nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas ♪
- oplašíti in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila oplášen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen ♪
- oprasíti se -ím se dov., oprásil se (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila ♪
- oprašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice ♪
- oprašíti -ím dov., oprášil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane prašno: avtomobil mi je oprašil plašč; blago v izložbi se je oprašilo; v mlinu si je oprašil obleko / ekspr. zrezke oprašimo z moko narahlo potresemo 2. bot. prenesti pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele oprašijo sadno drevje / veter opraši trave ♦ čeb. trot opraši matico vnese seme v rodila matice oprašèn -êna -o: oprašeni čevlji ♪
- osiromášiti -im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja ♪
- ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil (ȋ í; á ȃ) 1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti 2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o: ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala ♪
- pajdášica in pajdašíca -e ž (á; í) ženska oblika od pajdaš: postala je njegova pajdašica ♪
- pajdašíja -e ž (ȋ) star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom ♪
- pajdášiti se -im se nedov. (á ȃ) 1. ekspr. družiti se, sodelovati z moralno negativno osebo: pajdašiti se s fašisti; pajdaši se z goljufi ∙ zastar. med vsemi sošolci se je najbolj pajdašil z njim družil; preg. kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pajdašila se je s tujimi vojaki ♪
- párasimpátičen -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje ♪
- párasimpátikus in párasimpátik -a m (ȃ-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus ♪
- pasíca -e ž (í) 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih ◊ biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev ♪
- pasijón -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha ♪
- pasijónka -e ž (ọ̑) vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu ♪
- pasijónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pasijon: pasijonska procesija / uprizarjati pasijonske igre ♪
- pásika -e ž (ȃ) nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec) ♪
- pasioníran -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko zelo vnet, navdušen: pasioniran jamar, ribič ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326 
