Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
asi (201-225)
- našínec -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
- našítek -tka m (ȋ) nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki // košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki ♪
- našíti -šíjem dov., našìl (í ȋ) s šivanjem pritrditi na kaj: našiti aplikacije; našiti trak na obleko / prt je našila s pisanimi nitmi našít -a -o: plašč z velikimi našitimi žepi ♪
- našív -a m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z bogatimi našivi / oficirski našivi ♪
- našívek -vka m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z belimi našivki ♪
- nèklásičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost ♪
- nènasíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva ♪
- nènasíčenost -i ž (ȅ-ȋ) knjiž., redko lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost ♪
- nènasílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni ♪
- nènasílje -a s (ȅ-ȋ) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju ♪
- nènasíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.:
nenasitno radoveden človek ♪
- nènasitljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko ♪
- nènasitljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost ♪
- nènasítnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje ♪
- nènasítnica -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna ♪
- nènasítnik -a m (ȅ-ȋ) knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj ♪
- nènasítnost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija ♪
- néofašíst -a m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov ♪
- néofašístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije ♪
- néofašízem -zma m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem ♪
- néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
- nôvoklasicízem -zma m (ō-ȋ) um. neoklasicizem: stavba pred magistratom je zgrajena v slogu novoklasicizma ♪
- odglasíti -ím dov., odglásil; odglašèn (ȋ í) zastar. odjaviti: odglasiti obrt ♪
- odmašíti -ím dov., odmášil (ȋ í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico odmašèn -êna -o: čutaro je pustil kar odmašeno ♪
- oglasíti -ím, tudi oglasíti in oglásiti -im dov., oglásil (ȋ í; ȋ á) zastar. 1. razglasiti: oglasili so ga za krivega 2. prijaviti, priglasiti: upniki naj čimprej oglasijo svoje terjatve // najaviti, napovedati: ali naj vas oglasim gospodu / svojo odsotnost je oglasil predstojniku javil oglašèn -êna -o tudi oglášen -a -o: oglašena sprememba jih je razveselila ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301