Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (201-225)



  1.      našínec  -nca m () zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
  2.      našítek  -tka m () nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki // košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki
  3.      našíti  -šíjem dov., našìl (í ) s šivanjem pritrditi na kaj: našiti aplikacije; našiti trak na obleko / prt je našila s pisanimi nitmi našít -a -o: plašč z velikimi našitimi žepi
  4.      našív  -a m () nav. mn., redko našitek: obleka z bogatimi našivi / oficirski našivi
  5.      našívek  -vka m () nav. mn., redko našitek: obleka z belimi našivki
  6.      nèklásičen  -čna -o prid. (-á) ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost
  7.      nènasíčen  -a -o prid. (-) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
  8.      nènasíčenost  -i ž (-) knjiž., redko lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost
  9.      nènasílen  -lna -o prid. (-) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni
  10.      nènasílje  -a s (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju
  11.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  12.      nènasitljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko
  13.      nènasitljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost
  14.      nènasítnež  -a m (-) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje
  15.      nènasítnica  -e ž (-) ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna
  16.      nènasítnik  -a m (-) knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj
  17.      nènasítnost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija
  18.      néofašíst  -a m (ẹ̑-) v nekaterih deželah pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov
  19.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije
  20.      néofašízem  -zma m (ẹ̑-) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem
  21.      néoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni
  22.      nôvoklasicízem  -zma m (ō-) um. neoklasicizem: stavba pred magistratom je zgrajena v slogu novoklasicizma
  23.      odglasíti  -ím dov., odglásil; odglašèn ( í) zastar. odjaviti: odglasiti obrt
  24.      odmašíti  -ím dov., odmášil ( í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico odmašèn -êna -o: čutaro je pustil kar odmašeno
  25.      oglasíti  -ím, tudi oglasíti in oglásiti -im dov., oglásil ( í; á) zastar. 1. razglasiti: oglasili so ga za krivega 2. prijaviti, priglasiti: upniki naj čimprej oglasijo svoje terjatve // najaviti, napovedati: ali naj vas oglasim gospodu / svojo odsotnost je oglasil predstojniku javil oglašèn -êna -o tudi oglášen -a -o: oglašena sprememba jih je razveselila

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA