Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asi (1.951-1.975)



  1.      nèposlúšnost  -i ž (-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine
  2.      nèpovráten  -tna -o prid. (-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi
  3.      nèpovrnljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda // ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj nèpovrnljívo prisl.: nepovrnljivo miniti
  4.      nèpožét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami
  5.      nèpričakován  -a -o prid. (-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč
  6.      nèprisében  -bna -o prid. (-ẹ̄) ki ni priseben:asih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga
  7.      nèpristránski  -a -o prid. (-á) ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba
  8.      neslánost  -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja
  9.      nèspokójen  -jna -o prid. (-ọ̄) knjiž., redko nemiren: nespokojni časi
  10.      nèsposóbnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nesposoben človek: priglasili so se skoraj sami nesposobneži
  11.      nestorianízem  -zma m () rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma
  12.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval
  13.      nètendénčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost
  14.      nèučinkovít  -a -o prid. (-) ki ni učinkovit: neučinkovit protest, ukrep; pouk je bil zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov neučinkovit / publ. tokrat je bil napadalec zelo neučinkovit nèučinkovíto prisl.: naši so igrali neučinkovito
  15.      nèugasljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ugasiti: neugasljiv ogenj, plamen; pren., ekspr. neugasljiva ljubezen ∙ ekspr. neugasljiva žeja zelo velika, huda
  16.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril
  17.      neutégoma  prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil
  18.      nèutŕjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporniarheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa
  19.      nevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. neveden človek: imeti, razglasiti koga za nevedneža; velik nevednež / to je pravi nevednež / v tehniki je popoln nevednež
  20.      nèvézan  -a -o prid. (-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika ● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samskifin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza
  21.      nèvoják  -a m (-á) kdor ni vojak: vojaki so se morali zglasiti pri poveljstvih, nevojaki pa na občinah / med vojaštvom je bilo opaziti tudi nevojake civiliste
  22.      nevóljnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu osebno nesvobodni podložnik: v tistih časih podložniki niso bili več nevoljniki
  23.      nèvôzen  -zna -o prid. (-ó) ki ni vozen: nevozna pot / publ. tovornjak je v nevoznem stanju / v oglasih fiat 750, nevozen, prodam
  24.      nevtralízem  -zma m () polit. smer, ki odklanja vključevanje v vojaške, politične, gospodarske zveze v mednarodnih odnosih: obdržati videz nevtralizma / nevtralizem države nevtralnost / politika, pristaši nevtralizma
  25.      nèvzdŕžen  -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (-) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno

   1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA