Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ase (80-104)



  1.      kasétnik  -a m (ẹ̑) žarg. kasetofon: posneti pogovor na kasetnik
  2.      kasetofón  -a m (ọ̑) priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami: vključiti kasetofon
  3.      kášelj  -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkommed. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih
  4.      kašelót  -a m (ọ̑) zool. roparski kit z zelo veliko štirioglato glavo, Physeter catodon
  5.      kášen  -šna -o prid. () nanašajoč se na kašo: kašni lonec ♦ agr. kašno žito žito, ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo
  6.      kašêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s kaširanjem: gledališče išče kašerje in mizarje
  7.      klásek  -ska m () manjšalnica od klas: klaski že zorijo; težki klaski / pšenični klaski ♦ bot. del klasa iz enega ali več cvetov
  8.      klásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na klas: klasne rese / ekspr. klasno polje žitno
  9.      klasênje  -a s (é) glagolnik od klasiti: klasenje žita
  10.      klobásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na klobaso: odrezal je klobasni kolobar / klobasni izdelki
  11.      kodrolásec  -sca m () nav. ekspr. kdor ima kodraste lase: kdo je tisti mladi kodrolasec
  12.      kompásen  in kómpasen -sna -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na kompas: kompasna orientacija / kompasna igla ♦ navt. kompasni kotlič naprava iz nemagnetne kovine, v kateri je nameščena magnetna roža; kompasna hišica naprava iz nemagnetne kovine ali iz lesa, v kateri je nameščen kompasni kotlič
  13.      krásen  -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši () nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant krásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod
  14.      krašênje  -a s (é) glagolnik od krasiti: lotil se je krašenja sobe / krašenje tort / umetnost krašenja
  15.      kráševec  -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec
  16.      kráševski  -a -o prid. (á) redko kraški: kraševski svet
  17.      kratkočásen  -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek; večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek kratkočásno prisl.: živahno in kratkočasno govoriti
  18.      kratkočásenje  -a s (á) glagolnik od kratkočasiti: kratkočasenje občinstva / delo mu je pomenilo samo kratkočasenje in zabavo
  19.      kvásec  -sca m () redko kvasni nastavek: pripraviti kvasec
  20.      kvásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na kvas: kvasna pena ◊ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa
  21.      kvaseníca  -e ž (í) gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice
  22.      kvášenje  tudi kvašênje -a s (ā; é) glagolnik od kvasiti, kisati: povzročitelji kvašenja / mehčati meso s kvašenjem
  23.      lásec  -sca m (ā) nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci ● star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lascibot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris
  24.      lásek  -ska m (ā) nav. mn. 1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski 2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske ● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič; poljud. marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalicaagr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
  25.      lásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na las: a) lasno barvilo / lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vrtinec mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu b) lasni nakit / lasna sponka; masirati lasišče z lasno vodo c) lasne razpoke na kamnu zelo tankeanat. lasni koren ali lasna korenina del lasu, ki je v koži; lasni mešiček mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren; lasna betvica ali lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; lasna čebulica debeli del korena lasu; tekst. lasne niti niti, ki tvorijo las

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA