Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ase (305-329)


  1.      rádiokasetofón  -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon ♪
  2.      rásel  -sla -o tudi rástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo: plast enakomerno raslega lesa; njeni zobje so redki in slabo rasli / atletsko rasel mornar raščen; prim. rasti ♪
  3.      rásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raso: ugotavljati rasni izvor; rasna čistost; rasne značilnosti / rasni tipi; rasne skupine / rasni nemiri; rasna diskriminacija; bati se rasnega preganjanja; rasno razlikovanje ♦ polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso rásno prisl.: rasno mešano prebivalstvo ♪
  4.      rašeljíka  -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika ♪
  5.      rášev  -a -o prid. (á) redko raševinast: nositi raševo obleko ♪
  6.      ráševen  -vna -o prid. (á) redko raševinast: nosil je cokle in raševne hlače ♪
  7.      raševína  in ráševina -e ž (í; á) 1. grobo domače sukno: tkati raševino; obleka iz raševine / biti oblečen v sivo raševino / jetniška raševina 2. etn. jed iz kaše in moke, znana na Gorenjskem: jesti, zabeliti raševino ♪
  8.      raševínast  in ráševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran ♪
  9.      ráševnat  -a -o prid. (á) raševinast: doma so moški nosili raševnate hlače ♪
  10.      ráševnik  -a m (á) star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih ♪
  11.      ravnorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) knjiž. ki je ravne rasti: les mora biti ravnorasel, brez grč in razpok / občudoval je lepo, ravnoraslo dekle, ki je hodilo pred njim ♪
  12.      razglásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razglas ali razglašanje: ljudje so stali okrog razglasnega odra // v zvezi razglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: pribiti obvestilo na razglasno desko ♪
  13.      razglašênje  -a s (é) glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike ◊ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja ♪
  14.      razglašênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razglašênega: razglašenost klavirja / knjiž. razglašenost mnenj neskladnost, neenotnost / knjiž., redko v sebi je čutil močno razglašenost razdvojenost, razklanost ♪
  15.      razglaševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. knjiž. glasnik, oznanjevalec: razglaševalec naprednih načel 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni razglaševalec ♪
  16.      razglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) razglašati: razglaševati sodbo / ne razglašuj lažnih novic / birič je razglaševal uredbe pred mestno hišo ♪
  17.      raznočásen  -sna -o prid. (á) knjiž. ki se pojavi, poteka ob različnem času: raznočasni dogodki ♪
  18.      raznoglásen  -sna -o prid. (ā) 1. ki je iz različnih glasov: raznoglasen otroški smeh; raznoglasno oglašanje siren 2. knjiž. neskladen, neenoten: stilno raznoglasen tekst ♪
  19.      razpášen  -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
  20.      razpraševálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
  21.      razpraševáti 1 -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati prah s česa: razpraševati obleke 2. redko razprševati: razpraševati škropivo ♪
  22.      razpraševáti 2 -újem nedov. (á ȗ) star. povpraševati, poizvedovati: razpraševal je o vsem ♪
  23.      razrásel  -sla -o tudi razrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo 2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se ♪
  24.      rdečelásec  -sca m (ȃ) kdor ima rdeče lase: rdečelasec in črnolasec ♪
  25.      ritopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek ♪

   180 205 230 255 280 305 330 355 380 405  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA