Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ase (26-50) 
- čásek -ska m (ȃ) ekspr. zelo kratek čas; trenutek, hip: časek se je boril s spancem; čez časek se je otrok zopet nasmehnil / samo za časek zadremaj ♪
- čásen -sna -o prid. (á) star. 1. tostranski, zemeljski: njegove časne zadeve se me ne tičejo ♦ rel. molili so za časno srečo, za časni in večni blagor 2. začasen, minljiv: nič ni večno, vse je časno ♪
- čášen -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na čašo: čašni rob se je odkrušil / čašni listi ♪
- četveroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
- čistopásemski -a -o [sǝm] prid. (ȃ) ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali ♪
- črnolásec -sca m (ȃ) kdor ima črne lase: gizdalinsko oblečen črnolasec ♪
- dolgočásen -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno ♪
- dolgočásenje -a [u̯g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev ♪
- dolgolásec -sca [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor ima dolge lase: tistega dolgolasca si je izbrala ♪
- dolgorásel -sla -o [u̯g-sǝu̯] prid. (ā á) ki je dolge, visoke rasti: dolgoraslo dekle / dolgorasli lasje ♪
- dolgostásen -sna -o [u̯g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle ♪
- domaševáti -újem dov. (á ȗ) končati mašo: župnik je domaševal in ljudje so odšli ♪
- dopásen -sna -o prid. (ȃ) um. narejen, izdelan do pasu: dopasni kip; dopasna figura ♪
- dorásel -sla -o tudi dorástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta 2. neustalj., v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu politično dorasel; prim. dorasti ♪
- dvóglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za dva glasova: dvoglasna melodija, pesem / dvoglasno petje dvóglásno prisl.: dvoglasno peti ♪
- dvópásen -sna -o prid. (ọ̑-ȃ) urb., v zvezi dvopasna cesta dvopasovna cesta ♪
- efikásen -sna -o prid. (ȃ) zastar. učinkovit, uspešen: potrebna jim je hitra in efikasna pomoč ♪
- ênoglásen -sna -o prid. (ē-ā) muz. komponiran za en glas: enoglasna melodija / enoglasno petje ênoglásno prisl.: enoglasno peti ♪
- enoglásen -sna -o prid. (á ā) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enoglasna sodba; enoglasno pričevanje prič / njihov odgovor je bil enoglasen / enoglasna izvolitev soglasna enoglásno prisl.: bil je enoglasno izvoljen ♪
- faséta -e [tudi faz-] ž (ẹ̑) brušena robna ploskev, navadno stekla, dragih kamnov: občudovali so natančno izbrušene fasete na diamantu; lesk faset; pren., knjiž. njegov um se iskri v neštetih fasetah ◊ geogr. manjša jamica v stenah kraških jam, po kateri se spozna smer vodnega toka; tisk. rezkan rob klišeja za pritrditev na podlago ♪
- faséten -tna -o [tudi faz-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na faseto: fasetni obrus kamnov ♦ zool. fasetno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko ♪
- fasetírati -am [tudi faz-] nedov. in dov. (ȋ) delati faseto: fasetirati drage kamne ◊ tisk. podlagati klišeje za izravnavo s črkovno višino fasetíran -a -o: fasetirani kamni ♪
- frikasé -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
- gašênje -a s (é) glagolnik od gasiti: gašenje požarov; suho gašenje; gašenje z vodo; aparat za gašenje s peno / gašenje apna ♪
- gladkolásec -sca m (ȃ) kdor ima gladke, ravne lase: gladkolasci in kodrolasci ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
