Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ase (230-254)



  1.      opraševálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od opraševalec: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja
  2.      opraševánje  -a s () glagolnik od opraševati: opraševanje sadnega drevja
  3.      opraševáti  -újem nedov.) bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele so že začele opraševati / umetno opraševati
  4.      osiromášenje  -a s () glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda
  5.      osiromašênje  in osiromášenje -a s (é; ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje
  6.      osiromašéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel
  7.      osiromaševáti  -újem nedov.) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha
  8.      pajdášenje  -a s (á) glagolnik od pajdašiti se: obsojali so njegovo pajdašenje s sovražnikom
  9.      papírmašé  -ja m (-ẹ̑) papir. vlakninska papirna snov navadno za izdelovanje reliefnih stiskancev: predelovati papirmaše / izdelki iz papirmašeja
  10.      pásec  -sca m () zastar. pasek, pašček: srebrn pasec / čez perutnice ima dva bela pasca
  11.      pásek  -ska m () manjšalnica od pas: prepasal se je s tankim paskom / platneni, usnjeni paski pri natikačih / zrezati kaj na paske / pasek zemlje
  12.      pásemski  -a -o [sǝm] prid. () nanašajoč se na pasmo: pasemski znaki / pasemski golobi, psi / pasemske organizacije imajo sezname uspešnih nastopov psov
  13.      pásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na pas: pasna širina / kratki pasni všitki / pasna zaponka
  14.      pásenje  -a s (á) glagolnik od pasti pasem: pasenje goveda, ovc, svinj
  15.      pášen  -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjemagr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo
  16.      pašét  -a m (ẹ̑) žarg., teh. zložljiv lesen meter: meriti s pašetom
  17.      paševánje  -a s () glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja
  18.      paševáti  -újem nedov.) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši
  19.      páševski  -a -o prid. () nanašajoč se na paše: paševska zemlja / paševsko življenje
  20.      peteroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za pet glasov: peteroglasna skladba / peteroglasno petje
  21.      pétglásen  -sna -o prid. (ẹ̑-ā) muz. komponiran za pet glasov: petglasni madrigal; petglasna skladba
  22.      plášen  stil. plašán -šna -o stil.prid., plášnejši (á á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plašen in molčeč človek / ko se vas navadi, ne bo več plašen; pren., ekspr. plašno pričakovanje // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plašen pogled; plašna beseda 2. ki se boji; boječ: plašna žival plášno tudi plašnó prisl.: plašno se ozreti; plašno vstopiti
  23.      plavolásec  -sca m () kdor ima svetle lase: ima štiri sinove in vsi so plavolasci
  24.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledkuavt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
  25.      podrásel  -sla -o tudi podrástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo ♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti

   105 130 155 180 205 230 255 280 305 330  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA