Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ase (201-225)
- nèustrášenost -i ž (ȅ-ȃ) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost ♪
- nèzaséden -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zaseden: bilo je še nekaj nezasedenih prostorov / nezasedena miza / nezasedeno delovno mesto / svobodna, nezasedena dežela ♪
- nèzasénčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zasenčen: ob nezasenčeni svetilki so ga začele skeleti oči ♦ avt. nezasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej ♪
- novomášen -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novo mašo: novomašna pridiga / novomašno slavje ♪
- nôvonaséljenec -nca m (ō-ẹ́) redko priseljenec: število novonaseljencev se je zelo povečalo ♪
- občásen -sna -o prid. (á) ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih: delati občasne preglede; občasni prepiri; prirejati občasne razstave; občasne težave; občasna zaposlitev / podeliti občasne nagrade; občasno ponavljanje / občasni napadi mrzlice periodični; občasni obiskovalci gledališča; redne in občasne linije za prevoz potnikov ♦ jur. občasni arbiter; meteor. občasni veter; ptt občasni telefon telefon, ki se uporablja le v določenem obdobju ♪
- obrásel -sla -o tudi obrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. obdan s čim rastočim: z jelšami obrasel potok; usta, obrasla z brki in brado 2. pokrit s čim rastočim: z vinsko trto obrasel hrib; s puhom obrasli mladiči; prim. obrasti ♪
- očenášek -ška m (ȃ) ekspr. manjšalnica od očenaš: vsak večer je zanj zmolila dva očenaška ♪
- odlášek -ška m (ȃ) knjiž. odlašanje: zdaj pa začnimo, odlašek je bil dosti dolg / brez odlaška, odlaškov je opravila svojo dolžnost ♪
- odmaševáti -újem dov. (á ȗ) rel. končati mašo: odmaševal je že ob petih ♪
- odpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: odpraševalni filtri; odpraševalna naprava ♪
- odrásel -sla -o tudi odrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) ki je odrastel, odraščen: odrasel človek; odrasli ljudje; odrasla žival odrásli tudi odrástli -a -o sam.: odrasli so odhajali na delo; izobraževanje odraslih; ekspr. odraslo in mlado je bilo navdušeno vsi; prim. odrasti ♪
- oglásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oglas: rad prebira oglasno stran časopisa / oglasni oddelek oddelek časopisne uprave, kjer se naročajo objave, obvestila v časopisu // v zvezi oglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: razporeditev bo objavljena na šolski oglasni deski; ustavil se je pred oglasno desko in bral ♪
- oglaševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) naročnik (malega) oglasa: po objavi oglasa je oglaševalec prejel veliko ponudb; privabiti oglaševalce; naslov oglaševalca ♪
- oglaševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oglaševanje: reklamna in oglaševalna podjetja ♪
- oglaševánje -a s (ȃ) glagolnik od oglaševati: cena oglaševanja; stroški za oglaševanje / oglas velja štirinajst dni od dneva oglaševanja ko je bil objavljen ♪
- oglaševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. objavljati (male) oglase: v tem časopisu nerad oglašuje; oglaševati v revijah / tovarne oglašujejo po športnih dvoranah 2. star. razširjati, razglašati: oglaševati svoje ideje oglaševán -a -o: oglaševani izdelki, predmeti ♪
- oglaševáti se -újem se nedov. (á ȗ) star. oglašati se: v gozdu se je oglaševal samoten ptič ♪
- ognjegásec -sca m (ȃ) zastar. gasilec: pri gašenju požara sta se ranila dva ognjegasca ♪
- okrásek -ska m (ȃ) predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov // likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski ◊ muz. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom ♪
- okrásen -sna -o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / redko okrasna umetnost dekorativna umetnost 2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje ◊ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika ♪
- okrašênost -i ž (é) značilnost okrašenega: praznična okrašenost mesta / okrašenost posode ♪
- okraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost ♪
- okraševánje -a s (ȃ) glagolnik od okraševati: okraševanje prostorov s cvetjem / okraševanje črk ♪
- okraševáti -újem nedov. (á ȗ) (večkrat) krasiti: okraševati sobo z rožami / okraševati posodo ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301