Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ase (155-179) 
- naselítev -tve ž (ȋ) glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja ♪
- naselíti -sélim dov. (ȋ ẹ́) napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli naselíti se priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se
naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir naséljen -a -o: ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno področje; stalno naseljen ♪
- naselítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naselitev: naselitvena zgodovina / naselitvene možnosti na kakem prostoru ♦ urb. naselitveni prostor; zgod. naselitveni tok ♪
- nasélje -a s, rod. mn. nasélij tudi nasélj (ẹ̑) del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: to naselje ima dvesto, pet tisoč prebivalcev; naselje se naglo razvija, širi; elektrificirati naselje; hribovsko, primorsko, srednjeveško naselje; raztreseno, strnjeno naselje / skozi naselje je vozil počasneje; hoditi po naselju; ceste, ulice v naselju / mestno, vaško naselje / mesta in naselja / ekspr. celo naselje že govori o tem vsi prebivalci naselja // navadno s prilastkom skupina zgradb v takem delu glede na določeno
značilnost: barakarsko, cigansko, divje, industrijsko, olimpijsko, stanovanjsko naselje / Savsko, študentsko naselje (v Ljubljani) ◊ arheol. koliščarsko ali mostiščarsko naselje koliščarska ali mostiščarska naselbina; rib. ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
- naséljenec -nca m (ẹ́) kdor se naseli na kakem nenaseljenem, redko naseljenem področju: naseljenci so gojili govedo in krčili gozdove; izgnali so tuje naseljence; prvi naseljenec si je postavil kočo ob reki / z novimi naseljenci se je mesto gospodarsko zelo okrepilo ♦ agr. naseljenci mikroorganizmi, ki živijo v mleku ♪
- naséljenost -i ž (ẹ́) značilnost naseljenega: na agrarnih področjih naseljenost upada; gosta, redka naseljenost; naseljenost ozemlja, področja / gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ♪
- naséljenski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na naseljence: naseljenske vasi / naseljensko delo ♪
- naseljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naseljevanje: velika naseljevalna akcija / naseljevalni načrti ♪
- naseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od naseljevati: naseljevanje tujcev med domačine / naseljevanje kozorogov ♪
- naseljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to področje // z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna področja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo naseljeváti se prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost ♪
- naseljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da naseliti: naseljivo področje / iskanje naseljivih planetov ♪
- nasélnik -a m (ẹ̑) knjiž. naseljenec: prvi, stari, tuji naselniki ♪
- nasesáti se -ám se [sǝs in ses] dov. (á ȃ) s sesanjem se nasititi: tele se je že nasesalo; stenica se nasesa krvi; pren., ekspr. nasesati se resnice, svetlobe ♪
- nasésti -sédem dov., stil. nasèl naséla; nam. nasést in nasèst (ẹ́ ẹ̑) 1. med plutjem priti na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: jadrnica je nasedla na čereh; ladja je nasedla s premcem / kit je nasedel na plitvini 2. nav. ekspr. dati se prevarati, ukaniti: dijak jima je nasedel; nasesti govoricam, obljubam, tuji propagandi; na to zvijačo vam ne bom več nasedel; zelo naivno so nasedli zgovornemu trgovcu ♪
- nasévati -am nedov. (ẹ́) redko sejati: nasevati bob, žito ♪
- našemáriti -im dov. (á ȃ) neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo našemárjen -a -o: našemarjena ženska; vedno je našemarjena ♪
- našemárjenost -i ž (ȃ) našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti ♪
- našémiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obleči v (pustno) šemo: otroka so našemili v paža; našemiti se v cunje // slabš. neprimerno, smešno obleči: nikar tako ne našemi otroka našémljen -a -o: našemljeni otroci so hodili od hiše do hiše; vedno je nekoliko našemljena ♪
- našémljenec -nca m (ẹ̑) nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem ♪
- našémljenost -i ž (ẹ̑) slabš. stanje našemljenega človeka: bil je smešen v svoji našemljenosti ♪
- našemúriti -im dov. (ú ȗ) redko neprimerno, smešno obleči; našemiti: našemuriti otroka našemúrjen -a -o: našemurjena ženska ♪
- našepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano: povedal ji je vse, kar so mu našepetali o njej našepetáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po šepetanju: ko se je našepetal z dekletom, je odšel domov ♪
- našepetávati -am nedov. (ȃ) knjiž. prišepetavati: nekaj mu našepetava / našepetavali so mu na uho, kakšna je ♪
- našéškati -am in našêškati -am dov. (ẹ̑; ȇ) ekspr. natepsti, pretepsti: mati ga je našeškala; pošteno so ga našeškali s palico ♪
- našešúriti -im dov. (ú ȗ) ekspr., redko okrasiti, olepšati: našešuriti klobuk s cvetlicami našešúriti se našopiriti se, naščeperiti se: kokoš se je našešurila našešúrjen -a -o: našešurjena kokoš ♪
30 55 80 105 130 155 180 205 230 255 
