Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ase (1.255-1.279)


  1.      izvózen  in izvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na izvoz 2, 3: izvozna cesta, pot / izvozna naprava ♦ mont. izvozni horizont; izvozni jašek jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; žel. izvozna kretnica kretnica, ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bolj oddaljena od Beograda ♪
  2.      izvrševáti  -újem nedov. (á ȗ) publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati: izvrševati svoje dolžnosti; izvrševati povelja, ukaze / zakon se ni strogo izvrševal izvajal / imeti in izvrševati oblast ♦ jur. izvrševati smrtne kazni // delati, opravljati: svoje delo je izvrševal v zadovoljstvo vseh // z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvrševati čiščenje, nadzorstvo; izvrševati oprašitev opraševati; izvrševati popravila kotlov izvršujóč -a -e: vestno izvršujoč naloge ♪
  3.      izvŕtati  -am tudi zvŕtati -am dov. (r̄) 1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtati desko / izvrtati zob // z vrtanjem narediti, izoblikovati: izvrtati en centimeter globoke izvrtine; izvrtati luknjo v les / izvrtati predor skozi led / črv je izvrtal rov 2. z vrtanjem spraviti iz česa: izvrtati kovice iz jeklenih konstrukcij 3. ekspr. z vztrajnim prizadevanjem priti do česa: končno se mu je le posrečilo izvrtati denar; izvrtati gradbeno dovoljenje / zate bomo že izvrtali kako primerno službo // z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem izvedeti: izvrtali so iz mene reči, ki jih nikakor nisem želel povedati; izvrtaj, kaj se je zgodilo s sinom izvŕtan tudi zvŕtan -a -o: stebri so od polžev ogrizeni in izvrtani; izvrtana luknja ♪
  4.      jábolčnica  -e [u̯č] ž (á) nar. jabolčnik: čeprav je .. vino naravnost vlival vase, je ostal trezen, kakor da je pil plehko jabolčnico (A. Ingolič) ♪
  5.      jábolko  -a [u̯k] s (á) 1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode // redko jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk 3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu 4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / redko široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli 5. redko ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo ● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ◊ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti ♪
  6.      jabót  -a in žabó -ja [žabo -ja] m (ọ̑) obl. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc, nabornica: bluza z jabotom ♪
  7.      jád  -a m (ȃ) 1. star. žalost, trpljenje, bolečina: v jadu si je ruval lase / govoril je o svojih jadih težavah 2. zastar. jeza, srd: od jada je zamahnil z mečem ♪
  8.      jádrnik  -a m (ȃ) 1. knjiž. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: z zastavami okrašeni jadrniki; ladja na dva jadrnika; kot jadrnik debela sveča 2. zastar. jadrnica: pristanišče za manjše jadrnike ♪
  9.      jáhati  -am tudi jášem nedov. (ā) 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu 3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot kletvica vrag naj ga jaha 4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi ∙ pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je jaháje: lovili so živali, jahaje na hitrih konjih jahajóč -a -e: bližala se jim je počasi jahajoča patrulja ♪
  10.      jájčast  -a -o prid. (á) podoben (kokošjemu) jajcu: jajčast kamen, obraz; jajčast prerez / jajčasta oblika ♦ bot. jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel s širšim koncem; narobe jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel z ožjim koncem jájčasto prisl.: jajčasto oblikovan ♪
  11.      jákosten  -tna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na jakost 1: jakostne razlike; jakostno niansiranje tonov; jakostno stopnjevanje / potres pete jakostne stopnje ♦ lingv. jakostni naglas dinamični naglas 2. šport., v zvezi jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate: sestaviti jakostno lestvico nogometašev; jakostna lestvica atletov / biti na vrhu evropske jakostne lestvice ♪
  12.      jánjček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od jagnje: pasti ovce in janjčke; bel janjček; otrok je begal ko splašen janjček / janjček na ražnju / ne bodi tak janjček ♪
  13.      japónka  -e ž (ọ̑) nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst: natakniti japonke; japonke iz gumija, iz plastične mase ♪
  14.      járec  -rca m (ā) 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce // mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen) 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega ♪
  15.      járen  -rna -o prid. (ā) zastar. 1. zveneč, čist, jasen: jaren glas / peti iz jarnega grla 2. hiter, uren: jaren tok ♪
  16.      jása  -e ž (á) površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso; gola, sončna, travnata jasa; jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji; pren., pesn. mehke jase spomina ♪
  17.      jáskati  -am nedov. (ȃ) 1. redko javkati, javskati: jaskati od bolečin 2. nar. kričati, vpiti: ženske so vsevprek jaskale / bolj ko jo je miril, bolj je jaskala nanj // kokodajsati: splašene kokoši so jaskale ♪
  18.      jasníca  -e ž (í) knjiž. jasen kos, del neba: oblaki so se pretrgali in skozi jasnice je posijalo sonce / jasnica med drevjem mu je odpirala razgled ♪
  19.      jásnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal 2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost; želeti si jasnosti ∙ priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici 3. knjiž., redko prisebnost, treznost: dejanje je storil v popolni jasnosti ♪
  20.      jáškast  -a -o prid. (ȃ) podoben jašku: jaškasta odprtina ♦ metal. jaškasta peč peč, ki ima jašek ♪
  21.      jávljati  -am nedov. (á) 1. sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javljati položaj letal; po telefonu je javljal le manj važne stvari / publ. tuje agencije javljajo, da vojaške akcije na tem območju še niso končane sporočajo, poročajo 2. zastar. izražati, izpovedovati: sme svobodno javljati svoje misli; javljati čustva v domači besedi jávljati se 1. (uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv: redno se je javljal na policiji 2. večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: pogrešani so se po vojni začeli javljati od vsepovsod // pog. odgovarjati (na poziv, klicanje), oglašati se: ponesrečenci se več ne javljajo 3. pog. prijavljati se, priglaševati se: nekateri se že javljajo k izpitom / javljati se k besedi // žarg., šol. prijavljati se, priglaševati se zaradi preverjanja znanja: proti koncu konference so se javljali drug za drugim, da bi popravili ocene 4. knjiž. pojavljati se, nastopati, kazati se: to ime se javlja šele v šestnajstem stoletju; komaj opazno se je začela javljati pasivna rezistenca / na beli polti so se začele javljati rdeče lise ♪
  22.      jàz  jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s prilastkom določena stran tega posameznika: to je izraz njegovega človeškega in revolucionarnega jaza; obračati se na njihov socialni jaz / duhovni in telesni jaz 2. navadno v zvezi z lasten, svoj posameznik kot subjekt moralnih in gospodarskih odločitev, zahtev, želja, koristi: vse misli se mu sukajo okrog lastnega jaza; dopušča le obstoj svojega jaza / jemati svoj jaz za najvišje merilo sebe; biti zagledan v svoj jaz vase ● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; Krležev Kristus ima v sebi božji in človeški jaz božjo in človeško naravo, lastnosti; imeti, iskati svoj lastni jaz duhovno podobo ◊ filoz. jaz zavest človeka o samem sebi kot telesno-duhovnem bitju; psih. jaz po Freudu plast zavestnega življenja človeka v nasprotju z nezavedno plastjo ♪
  23.      jàz  mêne zaim., mêni, mêne, mêni, menój in máno, enklitično rod., tož. me, daj. mi (ȁ) 1. izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališča a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem domov, ti pa moraš ostati; bolje ga poznaš kakor jaz; nav. ekspr.: še jaz bi tega ne zmogel; z njim bom že jaz obračunal; pa če ti jaz rečem, da je res; jaz zase ne dvomim o tem; elipt.: »kdo je to ukazal?« »Jaz«; jaz pa kmet, kje neki! jaz da bi lagal! / pog., iron. poznam jaz tebe in tvojo pridnost / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na sestanek pojdeva oče in jaz; jaz, neumnež, sem mu verjel; ekspr. reva jaz, ki sem sama b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče mene, ampak njega; meni ne verjameš; meni se zdi, da ima prav / nič se me ne boj; slika mi je všeč; mi res ne verjameš; to me zanima / pog.: mi ni znano, kdaj pride; me ne briga dosti, kaj počne / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju me veseli, da vas spoznam c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez mene ne pojdeš nikamor; stopi sem k meni; stoji pri meni; pojdi z menoj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljal je čezme; name so pozabili; pridi pome; naj stopi predme; ne sili vame; vsi delajo zame; raba peša oči vseh so obrnjene v mé // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: mene ne bo doma; sanja se mi; strah me je; z menoj je drugače moj položaj je drugačen / knjiž. govoriti mi je o poeziji govoriti moram 2. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime mi je Jože; mati mi je zbolela; roka se mi trese; avto mi noče vžgati / ekspr. vsi so mi priča, da je res; vznes. bodi mi brat 3. ekspr., v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: poberi se mi; bojim se, da mi še zboli; ti si mi pravi navihanec; otroci, da mi boste v šoli pridni! ● pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; pog., ekspr. zaradi mene lahko kar gre temu ne nasprotujem; pog. dobiva se pri meni v mojem stanovanju; pog., ekspr. zaleže za dva mene za dva taka, kakor sem jaz; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: vsak stavek začne z jaz; prim. mi, midva, bogami ♪
  24.      ječmeníšče  in ječménišče -a s (í; ẹ̄) njiva, na kateri je rasel ječmen: preorati ječmenišče; sejati ajdo po ječmenišču ♪
  25.      jedríšče  -a s (í) knjiž., redko jedro, središče: okrog starih jedrišč naselja nastajajo novi predeli / omenjeni stavek je jedrišče vašega ustvarjanja ♪

   1.130 1.155 1.180 1.205 1.230 1.255 1.280 1.305 1.330 1.355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA