Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

aromat (4-28)



  1.      aromatizírati  -am dov. in nedov. () dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek aromatizíran -a -o: aromatizirano vino
  2.      aromátski  -a -o prid. () 1. aromatičen: aromatski dodatki k hrani; aromatske dišave 2. kem. ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev: aromatske spojine
  3.      akridín  -a m () kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila
  4.      ánanas  -a m () tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; neskl. pril.: ananas liker ♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
  5.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana
  6.      aróma  -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome
  7.      benzén  -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena
  8.      benzidín  -a m () kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil
  9.      bergamótka  -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka
  10.      címetovec  -vca m () tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca
  11.      fenól  -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov
  12.      fondán  in fondánt -a [-an] m () mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov: bonboni, polnjeni s fondanom; neskl. pril.: fondan bonboni
  13.      glikozíd  -a m () farm. v vodi topna organska spojina v rastlinah, sestavljena iz sladkorja in aromatske spojine: zdravljenje srčnih bolezni z glikozidom
  14.      íngver  -ja m () azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja
  15.      klínčevec  -vca m () bot., navadno v zvezi dišavni klinčevec tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Caryophyllus aromaticus
  16.      likêr  -ja m () žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker; kozarček likerja; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker; liker iz višenj
  17.      mástika 1 -e ž (á) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: grič je obrasel z mastiko
  18.      mástiks  tudi mastíks -a m (; ) 1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil: duh po mastiksu 2. gled. lepilo za lepljenje umetne brade, brkov na obraz: namazati z mastiksom ◊ grad. (asfaltni) mastiks gradbeni material iz bitumena, kamene moke in drobnega peska za vodno izolacijo
  19.      mrtvíka  -e ž (í) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: mrtvika in lovor
  20.      odišávljati  -am nedov. (á) 1. delati dišeče: odišavljati perilo; rada se je odišavljala 2. dodajati snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: odišavljati sladice z različnimi aromati
  21.      smŕča  -e ž (ŕ) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: brin in smrča
  22.      trávarica  -e ž () 1. zlasti v hrvatskem in srbskem okolju žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih: spiti kozarček travarice 2. ekspr. zeliščarica: kupiti čaj pri travarici
  23.      tríšlja  -e ž () bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus
  24.      zelíšče  -a s (í) rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča // taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč ◊ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum
  25.      žbíčevec  -vca m (í) bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum

   1 4




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA