Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
aristokrat (21)
- aristokrát -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
- aristokrátičen -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
- aristokrátičnost -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti ♪
- aristokratíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
- aristokrátinja -e ž (ȃ) aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja ♪
- aristokratízem -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
- aristokrátka -e ž (ȃ) pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko ♪
- aristokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
- aristokrátstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha ♪
- blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija ♪
- brezdélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci // ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje ◊ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva brezdélno prisl.: brezdelno postopati, živeti ♪
- čutíti in čútiti -im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali / tako ga je zeblo, da ni čutil nog / star. nihče me ni čutil, ko sem prišel po stopnicah me ni slišal, opazil 2. nagonsko dojemati ali predvidevati kaj: čutila je njegovo bližino, čeprav ga ni videla; ne vem zakaj, a čutim, da je tako; čutili so, da govori iz srca / živali čutijo nevarnost / čutil je, da se ne bosta več videla slutil 3. ugotavljati z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso čutili osti njegovih besed / čutimo potrebo po boljši organizaciji dela; čuti dolžnost, da skrbi zanj / na trgu se že čuti znižanje cen kaže, opaža; ekspr. v zraku se čuti pomlad 4. imeti, doživljati čustva, občutke: ta človek živo in globoko
čuti; po njegovem odhodu je spet čutila v sebi žalost in praznino / ali kaj čuti do njega ali ga ljubi / čutiti z reveži sočustvovati 5. doživljati, navadno kaj neprijetnega, hudega: vsi čutimo posledice vojne; nikoli ni čutil pomanjkanja / njegovo surovost smo čutili na lastni koži 6. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: v nogi čuti bolečine; ne čuti lakote; čutiti utrujenost / čutiti ljubezen, simpatijo do koga; pred njim je čutila spoštovanje; pri srečanju ni čutila niti najmanjše zadrege ● vsak čuti to besedo drugače dojema, pojmuje; pog., ekspr. precej sta ga že čutila bila sta vinjena; ekspr. po padcu je čutil vsako kost vse ga je bolelo; čutiti vsako vremensko spremembo imeti bolečine, težave ob njej; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; pri njem je čutil denar domneval, predvideval je, da ga ima; pog. dali so mu čutiti, da so nekaj očitno, v neprimerni obliki so
mu to pokazali; ekspr. to vam bom dal še čutiti se vam bom maščeval čutíti se in čútiti se 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: v lastni hiši se je čutil tujca; čuti se ponižanega, srečnega, užaljenega; čuti se še vedno mlado / ne čuti se krivega ne priznava krivde 2. imeti, šteti se za kaj: čuti se aristokrata; čuti se komunista / čutil se je boljšega od drugih; čutila se je dolžno, da pomaga; ne čutimo se poklicane, da bi sodili o tem ● čutila sta se eno bila sta zelo velika prijatelja čutèč -éča -e: čuteč, da je vse zaman, si je nehal prizadevati; socialno čuteč človek; nežno čuteče dekle; ima čuteče srce ♪
- frákar -ja m (ȃ) slabš., nekdaj človek iz meščanskih krogov, ki s svojim vedenjem kaže, da se ima za družbeno več vrednega: nisem ne aristokrat ne frakar; zmerjali so ga s frakarjem; veljaki in frakarji ♪
- mentalitéta -e ž (ẹ̑) skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: skušal se je poglobiti v njihovo mentaliteto / po mentaliteti se zelo razlikujeta / publ.: treba je premagati mentaliteto, da mora naše probleme reševati kdo drug mnenje, mišljenje; bil je individualist po vzgoji in po vsej mentaliteti mišljenju, ravnanju // s prilastkom ta skupek, značilen za a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: dobro pozna mentaliteto aristokratov, izseljencev / dijaška mentaliteta / mentaliteta te šole ga je odbijala duhovno ozračje b) prebivalce kakega zemljepisnega področja: nikoli se ni mogel vživeti v azijsko mentaliteto / človek hribovske mentalitete ♪
- milórd -a m (ọ̑) v angleškem okolju naslov za aristokrata, lorda: milord je zapravil dosti premoženja / kot nagovor dobrodošli, milord ♪
- modrokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost ♪
- počutíti se in počútiti se -im se nedov. (ȋ ú) 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega 2. imeti, šteti se za kaj: počutiti se aristokrata; počutiti se zmagovalca / počutiti se mladega; počutiti se enakopravnega 3. s prislovnim določilom izraža, da osebek glede na okoliščine doživlja stanje, kot ga nakazuje določilo: v topli sobi so se dobro počutili; počutiti se domače, prijetno; nelagodno se počutiti; počutil se je kot preganjana žival / pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; počutite se kakor doma kar se da sproščeno, udobno / kot vljudnostna fraza kako se počutite ● počutiti se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno ♪
- pojáva -e ž (ȃ) 1. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: biti klavrna, simpatična pojava / ta umetnik je izvirna človeška pojava / to ti je pojava // podoba, videz, zunanjost: njegova pojava vzbuja aristokratski vtis; v njeni pojavi je nekaj človeško toplega / nasprotje med njegovo pojavo in strahopetnostjo postavo, telesom 2. knjiž. pojavitev, pojav: opisati pojavo bolezni pri živalih ♪
- salónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ∙ ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge ♦ gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; muz. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje 2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko; salonsko vedenje ♪
- super... ali súper... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža ♪
- viktorijánec -nca m (ȃ) angleški aristokrat, meščan z lastnostmi, značilnimi za viktorijansko dobo: puritanski viktorijanec ♪