Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

are (6206)



  1.      área  -e ž (ā) knjiž. predel, področje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area
  2.      areál  -a m () območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov
  3.      areálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na areal: arealna karta / arealna lingvistika
  4.      aréka  -e ž (ẹ̑) bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu
  5.      àreligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja
  6.      àreligióznost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost
  7.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
  8.      arendátor  -ja m () v nekaterih deželah kdor vzame kaj v zakup, zakupnik
  9.      areométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra
  10.      areopág  -a m () zgod. najvišje sodišče v starih Atenah
  11.      arèst  -êsta m ( é) pog. zapor: aresti so bili polni; biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta
  12.      arestánt  in arestànt -ánta m (ā á; á) pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
  13.      arestántovski  -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja
  14.      arestántski  -a -o prid. (ā) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana
  15.      aretácija  -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem
  16.      aretíranec  -nca m () kdor je aretiran, prijet: odpeljati, preiskati aretiranca
  17.      aretírati  -am dov. in nedov. () 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
  18.      agrárec  -rca m () knjiž. 1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce 2. v nekaterih državah član agrarne stranke
  19.      agráren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
  20.      ájdared  -a m () agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda
  21.      akvarél  -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
  22.      akvarélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
  23.      akvarelíst  -a m () kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist
  24.      akvarelístka  -e ž () ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka
  25.      alimentáren  -rna -o prid. () med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA