Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

are (626-650)


  1.      bótra  -e ž (ọ́) 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra // navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo! ∙ tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪
  2.      božjerópnik  -a m (ọ̑) rel. kdor naredi božji rop ♪
  3.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  4.      brahmanízem  tudi bramanízem -zma m (ȋ) starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma ♪
  5.      bràt  bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik ● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate! ♪
  6.      Bráunov  -a -o [-au̯n-] prid. (ā) elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko ♪
  7.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta ◊ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo ♪
  8.      brázdanje  -a s (ā) biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi: z brazdanjem nastala celica ♪
  9.      brazdàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko poln brazd, zarez: brazdat obraz ♦ bot. brazdato steblo steblo z globokimi brazdami ♪
  10.      brázdati  -am nedov. (ā ȃ) knjiž. 1. redko delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi 2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube brázdati se biol. deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda ♪
  11.      brázditi  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. delati brazde, orati: gospodar je brazdil, sin je gonil konje 2. delati brazdi podobne zareze: skrbi mu brazdijo obraz / solze so ji brazdile lica ♪
  12.      brbljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč ♪
  13.      bŕca  -e ž (ȓ) sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe) ♪
  14.      bréča  -e ž (ẹ́) petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek: peščenjaki in breče; kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti; vulkanska breča breča v vulkanskem žrelu ♪
  15.      brènk  brénka m (ȅ ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe ♪
  16.      brézast  -a -o prid. (ẹ́) 1. redko lisast, marogast: brezast vol; čreda brezaste živine / brezaste oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici 2. star., navadno v zvezi s pogled jezen, zloben: brezast pogled brézasto prisl.: brezasto pogledati ♪
  17.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela ♪
  18.      brezbrížnost  -i ž (ȋ) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost ♪
  19.      brezdánji  -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda // ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled ♪
  20.      brézen  -zna m (ẹ́) zastar. marec: zgodilo se je na dan 4. brezna ♪
  21.      brezímnost  -i ž (ȋ) stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti ♪
  22.      brezkompromísen  -sna -o prid. (ȋ) ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa ♪
  23.      brezlás  in brezlàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) redko ki je brez las: brezlas starec / brezlasa glava ♪
  24.      brezlíčen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica ♪
  25.      brézov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA