Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

are (4.976-5.000)


  1.      trèsk  tréska in trêska in trésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) 1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi // temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata 2. glagolnik od treščiti: prestrašil ga je tresk v bližnje drevo / bati se treska da bi treščilo / ekspr. med gromom in treskom je začelo liti treskanjem // ekspr. strela: tresk na tresk je udarjal; hiter kot tresk 3. zelo slišen močen udarec: tresk kozarca ob zid / zgrudil se je od treska po glavi ● ekspr. odbiti sovražnika z gromom in treskom s hudim bojem; ekspr. sprejela ga je z gromom in treskom z glasnim zmerjanjem, psovanjem; star. domov je prišel kot sam tresk zelo jezen, siten ♪
  2.      tréska  -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko ♪
  3.      tresljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se trese: tresljav starec / tresljav glas ♪
  4.      trésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla ♪
  5.      trésti  trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr. eksplozije tresejo šipe / pri pozdravu tresti komu roko / jok, smeh mu trese telo / konj trese grivo potresava z njo; tresti z glavo // povzročati hitre, ponavljajoče se sunke: motorna žaga trese; voz brez vzmeti močno trese / električna naprava zaradi okvare trese // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: mraz ga je tresel; trese ga mrzlica ima mrzlico; brezoseb. ne počuti se dobro in trese ga ima mrzlico; pren., ekspr. nemir je tresel njeno srce 2. s tresenjem česa odstranjevati: tresti jabolka; tresti sneg z vej / ekspr. veter trese liste z drevja ● ekspr. grom je tresel pobočja zelo je grmelo trésti se 1. sunkovito, hitro se premikati, navadno sem in tja: most se je tresel pod težo vlaka; pod se je tresel pod koraki; šipe se tresejo od eksplozij / ekspr. spet se je tresla zemlja spet je bil potres // nehotno, hitro se premikati, navadno sem in tja: trese se, tako jo zebe; tresti se od jeze, slabosti, strahu, vznemirjenosti; tresti se od mraza; od starosti se že ves trese; fant se trese kot šiba na vodi / tresle so se mu roke; ustnice so se mu tresle od bolečine 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trese se, da ne bo naredila izpita; tresla se je, kaj bo rekla mati // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: starši se tresejo za svoje otroke; tresti se za usodo svojega naroda; tresti se za imetje, službo // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: tresti se pred kaznijo; trese se pred očetom, profesorjem 3. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti: glas se mu trese ● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; ekspr. godba je tako igrala, da so se okna tresla zelo glasno, močno tresóč -a -e: poškodbe od tresočih strojev; stal je tresoč se od groze, slabosti; podpisal se je s tresočo se roko; prisl.: odidi, je vzkliknil tresoče ♦ muz. tresoče označba za način izvajanja tremolo ♪
  6.      tréščiti  -im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila 2. ekspr. dati močen, rezek glas: semintja je zažvižgala krogla in treščila granata 3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj // slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh 5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil 6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel 7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije ● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel tréščiti se ekspr. 1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo 2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila tréščen -a -o: treščen je bil s stolpa ∙ pog. biti malo treščen omejen, neumen ♪
  7.      tréti  trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali // s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši 2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan ● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj tréti se 1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo 2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno // s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov tróč in teróč -a -e: med seboj troči se deli stroja tŕt -a -o: trto kamenje ♪
  8.      tréti  tárem tudi trèm nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ á, ȅ) ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem položaju: tarejo jih davki, dolgovi / revščina ga tare / trli so jih z lakoto; tarejo jih in jim delajo krivico zatirajo // povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: nesrečen je, nekaj ga tare; tare ga skrb za ženo in otroke / brezoseb. trlo ga je, ker ni uspel // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: dolgčas jih tare; jeza, žalost ga tare zelo je jezen, žalosten ♪
  9.      trétji  -a -e štev. (ẹ́) 1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje // po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste // glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance 2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke ● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati ◊ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jur. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; lingv. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 trétji -a -e sam.: dva sta naredila izpit, tretji pa ne; posvetuj se o tem še s kom tretjim; očitali so ji to in ono in tretje ∙ star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; žarg., avt. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado ♦ lit. tretje pri primeri tertium comparationis ♪
  10.      trézen  -zna -o prid., tréznejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ni pod vplivom alkoholne pijače: strežejo le treznim gostom; trezen voznik vidi prometni znak prej kot pijan; malokdaj je trezen; trezna družba // ki izraža tako stanje: njegov pogled ni bil več trezen 2. nav. ekspr. ki ravna razsodno, preudarno: trezen človek bi ravnal drugače; na tako treznega fanta se lahko zaneseš; to so bili poslovni, trezni ljudje / biti razumska, trezna narava // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža razsodnost, preudarnost: imeti trezne nazore; trezen pogled na svet; biti sposoben trezne presoje; trezno sprejemanje vsega novega / ekspr.: narediti trezen načrt uresničljiv; voditi trezno politiko skladno z razmerami / odločiti se po treznem premisleku ● ekspr. imeti, ohraniti trezno glavo biti, ostati razsoden, preudaren; zastar. trezna enonadstropna hiša preprosta; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje trézno prisl.: trezno kaj oceniti, premisliti; trezno ravnati; bil je trezno misleč človek; članek je pisan trezno ♪
  11.      trézniti  -em nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: trezniti pijanega človeka; hoja in mraz sta ga počasi treznila / pijan je razgrajal in zdaj ga treznijo v zaporu 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: pametne besede so ga treznile / življenje ga je s svojimi težavami treznilo trézniti se 1. postajati trezen: popil je močno kavo in se počasi treznil 2. ekspr. postajati razsoden, preudaren: človeštvo se po atomskih katastrofah trezni ♪
  12.      trgálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec pri trgalniku: po poklicu je trgalec tekstilnih vlaken 2. tekst. trgalnik: s trgalcem trgati stare krpe ♪
  13.      trgálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za trganje tekstilnih odpadkov: zbirati stare cunje, volnene pletenine za trgalnico; delati v trgalnici ♪
  14.      trgálnik  -a m (ȃ) tekst. stroj za trganje tekstilnih odpadkov: trgati stare cunje s trgalnikom ♪
  15.      trík  -a m (ȋ) 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki // dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; neskl. pril.: film. trik film risani ali lutkovni film ♪
  16.      trikótnik  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk ● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ◊ astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju ♪
  17.      tŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno 2. narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem narahlo sunil // narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela 4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti tŕknjen -a -o pog. omejen, neumen: trknjen je, da mu verjame; malo trknjena ženska / kot podkrepitev ne grem, saj nisem trknjen ♪
  18.      tróba  -e ž (ọ́) preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet // kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s hupo ∙ nar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicami ♦ vrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans ♪
  19.      trobénta  -e ž (ẹ̑) glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta // kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta ● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; žarg. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentač ◊ bot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok ♪
  20.      trobílo  -a s (í) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice: igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci 2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka: nastaviti trobilo na usta; trobilo iz lepenke / z dlanmi narediti trobilo pred usti 3. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: vozniki so pritiskali na trobila; trobilo avtomobila 4. slabš. kdor kaj glasno, vsiljivo širi, razširja: imajo ga za svoje trobilo / junak romana je trobilo avtorjevih idej ∙ slabš. urednik strankarskega trobila glasila, časopisa ♪
  21.      trobuzljáti  -ám nedov. (á ȃ) star. nespametno, nepremišljeno govoriti: kaj trobuzljate o stvareh, o katerih nič ne veste ♪
  22.      trójček  -čka m (ọ̄) nav. mn. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok: rodila je trojčke ◊ min. skupina treh med seboj pravilno zraščenih kristalov; rib. trnek s tremi ostmi; šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec po obratu, ki mu sledi lok nazaj, odskoči, naredi v zraku obrat okoli osi in doskoči na drugo nogo v lok nazaj ♪
  23.      tróje  štev. neskl. (ọ̑) skupina treh enot a) pri množinskih samostalnikih: troje grabelj, vil; iti skozi troje vrat / kupiti troje škornje tri pare b) pri drugih samostalnikih: troje prijateljev; troje oken tri okna / troje ti moram povedati tri stvari // skupina treh različnih enot: redili so troje živali: kravo, prašiča in kokoši / troje je mogoče: ali so ga ujeli ali je ušel ali se je kje skril; prisl.: vsega je imela po troje; večerjati v troje ♦ alp. naveza v troje trije, navezani na isti vrvi ♪
  24.      trójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri ∙ žarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v angleščini ima trojko 3. skupina treh oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: najboljša trojka je bila nagrajena; združevati se v dvojke in trojke / rudarska trojka 4. v ruskem okolju vprega s tremi konji: peljati se s trojko; hitre trojke / prodati trojko / ruska trojka 5. skupina treh izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki 6. igralna karta s tremi znaki: križeva trojka ◊ alp. plezalna tura tretje težavnostne stopnje; etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, znan v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem; igr. napovedana vrednost pri igri na karte glede na moč igralčevih kart; šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec v vrhu vsakega kroga obrat za 180° proti središču kroga ♪
  25.      trómba  -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico ♪

   4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA