Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

are (3.001-3.025)


  1.      podstréšje  -a s (ẹ̑) prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže: preiskali so vso hišo, od kleti do podstrešja; sobo so mu naredili v podstrešju; veliko, zanemarjeno podstrešje / stanuje na podstrešju v podstrešnem stanovanju; pren., šalj. zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu // zastar. streha: hiša s slamnatim podstrešjem ♪
  2.      poduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen ♪
  3.      podvójen  -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko paren: podvojni organi; podvojna kost ♪
  4.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  5.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  6.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  7.      podzídnica  -e ž (ȋ) redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek ♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje ♪
  8.      podžgáti  -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
  9.      poenostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati ♪
  10.      poenôtiti  -im dov. (ō ȏ) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno ♪
  11.      pofilístriti  -im dov., pofilístren (í ȋ) nav. slabš. narediti, povzročiti, da kdo postane filister: razmere so ga pofilistrile; kmalu se je tudi on pofilistril ♪
  12.      pofíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano: družba ga je pofinila / pofiniti jezik z zakoni estetike / pijačo pofinimo z žličko ruma izboljšamo ♪
  13.      pofrancóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena pofrancózen -a -o: pofrancozeni hrvaški plemič ♪
  14.      pofurlániti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi ♪
  15.      pogánjek  -jka m (ȃ) 1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine ♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej 2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke 3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti ♪
  16.      poglédati  -am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za odhajajočimi; pogledati okoli sebe, stran; postrani pogledati; pren., ekspr. pogledati v preteklost // upreti, usmeriti pogled kam z namenom, da se kaj a) vidi, zazna: pogledal je sliko, pa mu ni bila všeč; pogledati kaj pod mikroskopom; pogledala se je v ogledalu b) ugotovi, spozna: pogledal je k sosedu, če je oče tam; pogledali so v klet in na podstrešje, pa ga ni bilo nikjer; pogledati v slovar, kaj pomeni kaka beseda 2. odpreti oči: dolgo so ga morali buditi, da je pogledal; zamižal je in spet pogledal 3. s prislovom s pogledom izraziti a) čustvo, razpoloženje: grdo, jezno, lepo, veselo, žalostno pogledati koga; zaljubljeno ga je pogledala b) lastnost, stanje: bistro, ostro, pozorno, strogo pogledati 4. nav. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice: krilo ji je pogledalo izpod plašča; žebelj je pogledal na drugi strani deske ven / zvončki so že pogledali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje 5. pog., s predlogom pokazati zanimanje za osebo drugega spola: rad pogleda kako dekle, za kakim dekletom / ne bo mogel biti dolgo sam, bo moral pogledati za kako žensko začeti iskati, poiskati 6. ekspr., navadno v nikalnih stavkih priti v določen, navadno odklonilen odnos z dejstvom, pojavom: po nesreči avtomobila dolgo ni pogledal; cigaret več ne pogleda; soseda je že dve leti niti ne pogleda je jezna nanjo, ne govori z njo 7. ekspr. ugotoviti, spoznati: pogledati moramo, kako je pravzaprav z njegovo boleznijo / če natančno pogledamo, njegov predlog niti ni tako slab če premislimo, preudarimo 8. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: poglej, koliko težav nam delaš; poglej (no), saj te imamo radi b) začudenje, presenečenje: poglej (ga), kako zna, če hoče / poglejte, poglejte, še ugovarjal bi rad c) nejevoljo, nezadovoljstvo: poglej ga, bedaka, vse nam bo pokvaril č) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: poglejte, kako naj vrnem, če nimam; poglej, prijatelj, tako se ne dela z ljudmi ● ekspr. to bo (debelo) pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden, jezen; ekspr. tokrat ga je pogledala sreča je imel srečo; ekspr. knjige še pogledal ni se ni učil, ni bral; ekspr. on rad pogleda kak dober film ga gre rad gledat; pogledati stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. moral je doživeti težke stvari, da je pogledal iz svoje kože da je postal objektiven, pravičen; ekspr. strah mu je pogledal iz oči po njegovih očeh se je videlo, da ga je strah; ekspr. ne boj se, ona bo že pogledala nanjo bo skrbela zanjo, bo pozorna do nje; ekspr. ko me ne bo, malo poglej na otroke malo popazi nanje; ekspr. v tem mestu sem pogledal na svet sem se rodil; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. pogledati komu pod kožo spregledati ga, spoznati, kakšen v resnici je; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; pog. preveč jim je v karte pogledal, zato so ga odpustili iz službe preveč je spoznal njihove načrte, spletke; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. v zvezi s tem lahko pogledam komurkoli v obraz se ne čutim krivega; nisem kriv; ekspr. pogledal je smrti v obraz, v oči bil je v smrtni nevarnosti; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. tudi po svetu je že malo pogledal je že malo bil, potoval; ekspr. bilo ga je veselje pogledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, postavnosti, zdravja; ekspr. ima njive, da jih je veselje pogledati zelo lepe; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe; ekspr. kamorkoli pogledate, sama žitna polja vsenaokrog; star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; ekspr. malo lepše ga poglej, pa bo popustil bodi z njim malo bolj prijazen; ekspr. to je dekle, ki jo je vredno pogledati lepo, postavno; ekspr. zaradi tega se bomo še grdo pogledali se bomo še sprli; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo pogledávši zastar.: pogledavši skozi okno, tiho odgovori poglédan -a -o: pogledan skozi mikroskop; prisl.: pogledano na hitro, je roman dobro napisan ♪
  17.      pogledávati  -am nedov. (ȃ) pogledovati: sramežljivo pogledava stran / pogledava na uro, če bo še ujel avtobus / jezno, prestrašeno, zaljubljeno pogledavati / ko je bila stara štirinajst let, je že pogledavala za fanti ● star. zadnji čas le redko pogledava v kozarec se opija; zastar. skozi te poteze pogledavajo še druge se kažejo, so vidne ♪
  18.      pogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. lep, postaven: ženska je še precej pogledna / prikriti preveč pogledne ženske čare privlačne, vabljive ♪
  19.      poglobíti  -ím dov., poglóbil (ȋ í) 1. narediti (bolj) globoko: poglobiti strugo / poglobiti zaliv 2. narediti kaj bolj izrazito, intenzivno: poglobiti prijateljske vezi; njuna navezanost se je z leti še poglobila 3. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: poglobiti znanje o pisateljevem delu / nadaljeval je z njegovim delom in ga poglobil; poglobiti teorijo poglobíti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: poglobil se je v branje; tako se je poglobil v delo, da ni slišal zvonca / poglobiti se v problem poglobljèn -êna -o: poglobljen jarek; poglobljeno razpravljanje; prisl.: poglobljeno razmišljati ♪
  20.      pognáti  -žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti 3. narediti, povzročiti a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic ● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano pognáti se 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo ● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma ♪
  21.      pogodíti  -ím dov., pogódil (ȋ í) 1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil 2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil 3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti 4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti // dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed 5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač // narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj ● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še dozdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari pogodíti se zastar. posrečiti se: vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila pogodèn tudi pogojèn -êna -o: dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame ♪
  22.      pogólten  -tna -o [u̯t] prid., pogóltnejši (ọ́ ọ̄) slabš. 1. ki čuti, ima veliko željo po jedi; požrešen: je zelo pogolten / pogolten na meso / jesti s pogoltnim tekom; pren. divjanje pogoltnega ognja 2. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: pogolten starec / bil je pogolten na denar ♪
  23.      pogóltniti  -em [u̯t] dov. (ọ́ ọ̑) nav. ekspr. 1. z goltanjem zaužiti: zadnje grižljaje je kar pogoltnil; nahitro je pogoltnil kozarec vina // požreti: kača je pogoltnila žabo / pogoltniti slino / požar je pogoltnil več hektarov gozda 2. narediti, da kaj ni a) več vidno: može je pogoltnil gozd; zrl je za njim, dokler ga ni pogoltnila tema b) slišno: šumenje je pogoltnilo hrup mesta; ropot je pogoltnil njegove besede 3. ne izreči, zamolčati: pogoltnil je kletvico; svoj odgovor je moral pogoltniti // ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: teh očitkov ni mogoče mirno pogoltniti; pogoltniti žalitev // obvladati, zadržati: pogoltniti jezo ● ekspr. to delo mu je pogoltnilo veliko časa zanj je porabil; ekspr. hiša mu je pogoltnila vse prihranke vse je porabil zanjo; ekspr. vse, kar sva tukaj govorila, naj pogoltnejo stene o tem molči, ne govori nikomur ♪
  24.      pogoréti  -ím dov., pogôrel (ẹ́ í) 1. biti v požaru, ognju uničen: velik del gozda je pogorel; hiša je pogorela, hlev je pa ostal; ekspr. pogoreti do tal popolnoma / pog., ekspr. sosed je pogorel pogorela mu je hiša, gospodarsko poslopje; brezoseb. pogorelo jim je ∙ ekspr. trikrat seliti, preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči 2. zgoreti do konca: vsa drva so pogorela; sveča je pogorela / ogenj v peči je pogorel ugasnil 3. ekspr. doživeti neuspeh: režiser je s svojo predstavo pogorel; pri volitvah so pogoreli; klavrno pogoreti; pogoreti na celi črti popolnoma, v celoti / načrt je pogorel ni bil uresničen, izpeljan; pri partiji šaha je spet pogorel bil premagan 4. star. prenehati žareti: zarja nad gorami je pogorela pogôrel tudi pogorèl in pogorél -éla -o: pogorel les; pogorela domačija; sam.: zbirati prispevke za pogorele ♪
  25.      pogozdíti  -ím dov., pogózdil (ȋ í) s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja narediti, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozditi poseko; pogozditi z macesni pogozdèn -êna -o: pogozdene površine ♪

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA