Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ara (7577)



  1.      ára  -e tudi -a m () zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara
  2.      ára  -e ž (á) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, plačati, vzeti aro; vrniti dvojno aro; ara za njivo; pet tisoč dinarjev are
  3.      arábec  -bca m () konj arabske pasme: jahal je iskrega arabca
  4.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
  5.      arabésken  -kna -o (ẹ̑) pridevnik od arabeska: arabeskni motiv
  6.      arabíst  -a m () strokovnjak za arabske jezike in kulturo
  7.      arabizácija  -e ž (á) uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
  8.      arábski  -a -o prid. () nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združena arabska republika ● arabski gumi gumiarabikummat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
  9.      arábščina  -e ž () arabski jezik: prevajati iz arabščine
  10.      aragónec  -nca m (ọ̑) min. aragonit
  11.      aragonít  -a m () min. rudnina rombični kalcijev karbonat
  12.      árak  -a m () v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak
  13.      arálija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo
  14.      araméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik; odkriti aramejske napise
  15.      arancín  -a m () nav. mn., gastr. s sladkorjem prepojen pomarančni olupek: ledena krema z arancini
  16.      aranžêr  -ja m () 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti ◊ muz. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
  17.      aranžêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje: aranžerski ples; aranžerska šola / zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme
  18.      aranžêrstvo  -a s () dejavnost aranžerjev: ukvarja se z aranžerstvom; teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva
  19.      aranžíranje  -a s () glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
  20.      aranžírati  -am nedov. in dov. () 1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati: cvetličarka je okusno aranžirala darilo; aranžirati izložbo, stanovanje 2. raba peša pripravljati, organizirati: aranžirati turistično potovanje ◊ muz. prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
  21.      aranžíren  -rna -o prid. () gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka
  22.      aranžírka  -e ž () gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
  23.      aranžmá  -ja m () 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
  24.      arašíd  -a m () nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki: gojiti arašide; jesti, luščiti arašide
  25.      aravkárija  -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA