Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
apostat (1)
apostát
-a
m
(
ȃ
)
rel.
kdor odpade od vere, odpadnik:
biti
apostat
;
pren.
politični
apostat
♪
Strežnik
ZRC SAZU
Pripombe
Iskalnik:
NEVA
