Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
apetit (3)
- apetít -a m (ȋ) 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov ♪
- apetíten -tna -o prid. (ȋ) redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska ♪
- nèapetíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje ♪