Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

apatrid (1)


  1.      apatríd  -a m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA