Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

antigen (4)

1.      ántigén  -a m (ȃ-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka ♪
2.      ántiteló  -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
3.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
4.      títer  -tra m (í) 1. tekst. stopnja finosti, debeline vlaken, preje: določiti titer; titer svile 2. biol., kem. koncentracija reagenta v raztopini, ki se titrira: ugotavljati titer ♦ agr. beljakovinski titer koncentracija beljakovin v mleku; med. titer relativna količina kake snovi, navadno protiteles ali antigena; titer protiteles ♪