Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

anonimen (5)

1.      anonímen  -mna -o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek ♪
2.      anoním  -a m (ȋ) knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov ♪
3.      anonímnež  -a m (ȋ) ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem ♪
4.      anonímnik  -a m (ȋ) redko anonimen človek ♪
5.      paskvíl  -a m (ȋ) lit. anonimen sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, dogodek, sramotilni spis: paskvil je povzročil ogorčenje in nejevoljo; pisati paskvile / anonimen paskvil na mestne osebnosti ♪