Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
andante (5)
- andánte prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru ♪
- andantíno prisl. (ȋ) muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru ♪
- komandántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komandante: komandantska strogost / komandantska opazovalnica ♪
- korákati -am nedov. (ȃ) 1. hoditi v enakomernem ritmu z nekoliko napetimi nogami: korakal je na čelu sprevoda; korakati po dva in dva, v parih; korakajo drug za drugim / korakati po taktu ♦ šport. strumno korakati korakati z napetimi nogami in udarjanjem ob tla 2. ekspr. iti, stopati: ob njegovi strani je korakala hčerka; trdo je korakal po mostovžu / mirno koraka svoji prihodnosti naproti ● ekspr. korakati s časom prilagajati se razmeram; biti napreden korakajóč -a -e: nervozno korakajoč po sobi; korakajoči polki; prisl.: muz. korakajoče označba za hitrost izvajanja andante ♪
- nadpís -a m (ȋ) kar je napisano nad čim: nadpisi so bili napisani z okroglo pisavo; četrti spev ima nadpis: andante // zastar. napis: knjižica obsega različne pesmi, nadpise, poučne sestavke; nagrobni nadpis / pismo ni imelo ne nadpisa ne podpisa naslova ♪