Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

amorfen (2)

1.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
2.      metamórfen  -fna -o prid. (ọ̑) petr., navadno v zvezi metamorfna kamnina kamnina, ki se je zaradi velikega pritiska, visoke temperature spremenila: v metamorfnih kamninah ni nafte ♪