Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

amonij (9)

1.      amónij  -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika ♪
2.      amónijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli ♪
3.      bíkarbonát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat ♪
4.      hidroksíd  -a m (ȋ) kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amoniaka ♪
5.      kamniktít  -a m (ȋ) kem. varnostno razstrelivo, katerega glavna sestavina je amonijev nitrat: uporaba kamniktita v rudnikih in kamnolomih ♪
6.      nitrát  -a m (ȃ) kem. sol dušikove kisline ali njen ester: amonijev, natrijev nitrat; nitrat celuloze ♪
7.      nitrít  -a m (ȋ) kem. sol solitraste kisline ali njen ester: amonijev, natrijev nitrit ♪
8.      razlúžiti  -im, in razlužíti in razlúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) usnj. namočiti kože v raztopini organskih kislin, navadno z dodatkom amonijeve soli ♪
9.      sulfát  -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪