Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

alt (275)

1.      ált  -a m (ȃ) nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt ♦ muz. prvi alt // nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti ♪
2.      altána  -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni; hiše z altanami in balkoni // senčnica, uta: vrt z altano ♪
3.      alterácija  -e ž (á) knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija ◊ med. maligna alteracija tkiva; muz. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona ♪
4.      álter égo  m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego ♪
5.      alterírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo ♦ med. tkivo alterira se spremeni alteríran -a -o: duševno alteriran človek ♦ muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton ♪
6.      alternácija  -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku ♪
7.      alternatíva  -e ž (ȋ) položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo; gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni ♪
8.      alternatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alternativo: alternativni predlog; alternativno vprašanje; mnenja so precej alternativna / alternativna možnost; sprejeti alternativno rešitev ♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene 2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje ♪
9.      alternátor  -ja m (ȃ) elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator ♪
10.      alternírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki; alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e: mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi ♪
11.      altiméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: altimeter kaže dva tisoč metrov; altimeter za alpiniste ♪
12.      altíst  -a m (ȋ) kdor poje alt ♪
13.      altístka  -e ž (ȋ) ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka ♪
14.      altokúmulus  -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice ♪
15.      altostrátus  -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km ♪
16.      áltovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija ◊ muz. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna ♪
17.      altruíst  -a m (ȋ) altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist; oče altruist, sin pa tak egoist! ♪
18.      altruístičen  -čna -o prid. (í) poln altruizma, nesebičen: altruističen človek; njegovo ravnanje je altruistično ♪
19.      altruístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od altruist ♪
20.      altruízem  -zma m (ȋ) ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma ♪
21.      áltsaksofón  -a m (ȃ-ọ̑) muz. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom ♪
22.      asfált  -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih ♪
23.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
24.      asfaltêr  -ja m (ȇ) delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju ♪
25.      asfaltíranje  -a s (ȋ) glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste; stroj za asfaltiranje ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226