Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

aloj (11)

1.      alója  in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami ♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline ♪
2.      alójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok ♪
3.      alojzijevíščnik  -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik ♪
4.      alojzijevíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja ♪
5.      alójzijevski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska ♪
6.      alójzijski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju ♪
7.      alójznik  -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike ♪
8.      malojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) star. ki malo je: malojeden človek ♪
9.      aloa  gl. aloja ♪
10.      haló ¹ -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev ♪
11.      pásónce  -a s (ȃ-ọ̑) astr. eno od dveh najbolj svetlih mest na sončnem haloju, desno oziroma levo od Sonca ♪