Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
alo (7803)
- àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel? ♪
- aloa gl. aloja ♪
- alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod; lastniki svobodnih alodov ♪
- alodiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve ♪
- alofón -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja ♪
- àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična ♪
- àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost ♪
- alogízem -zma m (ȋ) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov ♪
- alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov ♪
- alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami ♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline ♪
- alójev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok ♪
- alojzijevíščnik -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik ♪
- alojzijevíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja ♪
- alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska ♪
- alójzijski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju ♪
- alójznik -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike ♪
- alokácija -e ž (á) knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih; alokacija dela ♪
- alomórf -a m (ọ̑) lingv. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k ♪
- alónža -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve ♪
- alopát -a m (ȃ) med. kdor zdravi z alopatijo: alopati in homeopati ♪
- alopátičen -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje ♪
- alopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni ♪
- alotrópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alotropijo: alotropne oblike ogljika ♪
- alotropíja -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
- alkaloíd -a m (ȋ) kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226