Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

alkov (4)

1.      alkóva  -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo ♪
2.      alkóven  -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu ♪
3.      alkóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od alkova: alkovni zastori ♪
4.      oskálek  -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪