Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
alk (200-224) 
- ojačeválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko ♪
- opazoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od opazovalec: skrita opazovalka prizora / Jugoslavija se je udeležila konference kot opazovalka brez pravice posegati v njen potek / država opazovalka ♪
- oponašálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od oponašalec: bila je dobra oponašalka ♪
- opraševálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od opraševalec: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja ♪
- oprijemálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) nav. mn. izrastek, s katerim se rastlina oprijema: potrgati oprijemalke ♪
- orientálka -e ž (ȃ) ženska oblika od orientalec: lepa in skrivnostna orientalka ♪
- oskrboválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od oskrbovalec: oskrbovalke trga z zelenjavo ♪
- osvajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od osvajalec: država osvajalka / osvajalka moških ♪
- otirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž., redko brisača: zdrgniti se z otiralko ♪
- ovijálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti ovija okoli opore: balkon krasijo enoletne ovijalke v lončkih; oklenila se ga je kakor ovijalka debla / dati ovijalki oporo ♪
- oznanjeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva ♪
- ožigálka -e ž (ȃ) nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico: lovke z ožigalkami ♪
- ožigálkar -ja m (ȃ) nav. mn., zool. navadno v morju živeče nečlenaste živali z ožigalkami, zlasti na lovkah, Cnidaria: morski, sladkovodni ožigalkarji; ožigalkarji in mehkužci ♪
- paberkoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od paberkovalec: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej ♪
- padálka -e ž (ȃ) ženska, usposobljena za skakanje, spuščanje s padalom: ponesrečila se je znana padalka ♪
- pastorálka -e ž (ȃ) rel. pastoralna teologija ♪
- personálka -e ž (ȃ) žarg. personalna referentka: personalka v veliki delovni organizaciji ♪
- pihálka -e [drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. knjiž., redko ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko 2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko ♪
- pipálka -e ž (ȃ) zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov ♪
- pisálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek 2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke ♪
- piščálka -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
- piščálkar -ja [u̯k] m (ȃ) kdor igra na piščalko: piščalkar piska znano pesem; kače so se premikale po taktu piščalkarja ♪
- plačeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od plačevalec: plačevalka davkov ♪
- plaválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od plavalec: občudoval je mlade plavalke / nastop najboljših plavalk / podgana je dobra plavalka ♪
- plesálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od plesalec: a) prve štiri korake pleše plesalka; izbrati si, zamenjati, zavrteti plesalko / najboljša plesalka v vasi b) poročil se bo s slavno plesalko; baletna plesalka; barska, cirkuška plesalka ♪
75 100 125 150 175 200 225 250 275 300 
