Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ali (19.764) 
- àli prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! ♪
- ali prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem
hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
- àli in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v
prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
- aliánsa -e ž (ȃ) zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso; član alianse ♦ zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza // zveza, društvo, organizacija: mednarodna aliansa žena ♪
- álias prisl. (ȃ) knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček ♪
- alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi ♪
- alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela ♪
- alienacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od alienacija: alienacijska problematika ♪
- alieníranost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti ♪
- alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo ♪
- alifátski -a -o prid. (ȃ) kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine ♪
- aligátor -ja m (ȃ) krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje ♦ zool. kitajski, misisipski aligator ♪
- aliíran -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države ♪
- aliíranec -nca m (ȋ) redko član alianse, zaveznik ♪
- alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom ♪
- alimentácija -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo ♪
- alimentacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca ♪
- alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana ♪
- alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente ♪
- alimentírati -am nedov. (ȋ) knjiž. preživljati, vzdrževati: alimentirati otroke; pren. alimentirati investicijske sklade iz amortizacije ♪
- alínea -e ž (ȋ) knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3 ♪
- alira in alura -e [alíra] ž (ȋ) nav. mn., zastar. vedenje, ravnanje, navade: gosposke alire ♪
- aliterácija -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo ♪
- alizarín -a m (ȋ) kem. rdeče čimžno barvilo: naravni, sintetični alizarin ♪
- abalienácija -e ž (á) redko alienacija ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
