Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

albi (21)

1.      albigénz  -a m (ẹ̑) albižan ♪
2.      albín  -a m (ȋ) biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke ♪
3.      albinízem  -zma m (ȋ) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali ♪
4.      albínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica ♪
5.      albíno  -a m (ȋ) biol. albin: delati poskuse na albinih; neskl. pril.: albino postrv ♪
6.      albít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec ♪
7.      albižàn  in albižán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte: gibanje albižanov so v krvi zadušili ♪
8.      belíčnica  -e ž (ȋ) biol. albinka ♪
9.      belíčnik  -a m (ȋ) 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov ♪
10.      belíčnost  -i ž (ȋ) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost ♪
11.      belín  -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin ♪
12.      belorépec  -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev ♪
13.      gós  -í ž (ọ̑) 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu ♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis 2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos ♪
14.      labradorít  -a m (ȋ) min. rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit ♪
15.      lísast  -a -o prid. (í) 1. ki ima lise: lisasta krava; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev 2. nar. omejen, neumen: kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino ◊ vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons lísasto prisl.: lisasto govoriti; lisasto zardeti ♪
16.      medvédjica  -e ž (ẹ̑) zool. morski sesalec, ki živi v Sredozemskem in Jadranskem morju, Monachus albiventer ♪
17.      núnka  -e ž (ȗ) knjiž. pomladanski žafran: obronek gozda je bil poln vijoličastih nunk ♦ bot. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele cvete, Crocus albiflorus ♪
18.      pogóstost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogosto: pogostost pojavljanja neviht // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: pogostost besed; albinizem se pojavlja pri ljudeh v pogostosti 1 : 20.000 ♪
19.      postójna  -e ž (ọ̑) zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla ♪
20.      skálba  -e ž (ȃ) zastar. jama, kotanja, zlasti v gorskem svetu: jeleni so hodili pit vodo k skalbi ♪
21.      valdénz  -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji: sekta valdenzov; patareni, valdenzi in albižani ♪