Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

akuraten (1)

1.      akuráten  -tna -o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten ♪