Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
akti (81-105) 
- profiláktičen -čna -o prid. (á) knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje ♪
- protaktínij -a m (í) kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa ♪
- pterodáktil -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
- rádioaktíven -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika ♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi
rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen ♪
- rádioaktívnost -i ž (ā-ȋ) lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost ♦ kem. radioaktivnost elementov ♪
- rèaktivácija -e ž (ȅ-á) glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca ♪
- reaktívec -vca m (ȋ) pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec ♪
- reaktíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo 3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven ♪
- rèaktivírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral ♪
- reaktívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reaktivnega, odzivnost: meriti reaktivnost; reaktivnost voznika / aktivnost in reaktivnost ♦ kem. velika reaktivnost klora ♪
- retroaktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki učinkuje, deluje nazaj: predpis je retroaktiven; retroaktivna moč določbe / retroaktivno delovanje dohodkov na oblikovanje cen ♪
- sámoaktívnost -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: spodbujati k samoaktivnosti; učenčeva samoaktivnost ♪
- sintáktičen -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake ♪
- sintáktik -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo ♪
- stalaktít -a m (ȋ) kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik: združevanje stalaktitov in stalagmitov / kapnik stalaktit ♪
- stalaktíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe ♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi ♪
- stenodaktilográf -a m (ȃ) kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenodaktilograf in strojepisec ♪
- stenodaktilografíja -e ž (ȋ) pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije ♪
- stenodaktilográfka -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposliti novo stenodaktilografko ♪
- stenodaktilográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stenodaktilografijo: stenodaktilografski tečaj / stenodaktilografsko delo ♪
- subtraktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odštevalen: subtraktivni postopek ♦ fiz. subtraktivno mešanje barv vstavljanje raznobarvnih filtrov v curek svetlobe ♪
- táktičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na taktiko: a) narediti taktični načrt; taktična naloga / taktični cilj b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti 2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj; njegovo ravnanje ni bilo taktično ◊ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju; taktični umik načrten umik enote na nov položaj; taktična enota enota od oddelka do divizije;
taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojišču táktično prisl.: taktično delovati; taktično se umakniti; taktično močnejša enota / v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel ♪
- táktičnost -i ž (á) lastnost, značilnost taktičnega: taktičnost ravnanja ♪
- táktik -a m (á) 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način ♪
- táktika -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206 
