Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

akter (26-50)


  1.      klimaktêrij  -a m (é) med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija ♪
  2.      klimaktêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterijske težave / klimakterijska leta ♪
  3.      okarakterizírati  -am dov. (ȋ) navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti ♪
  4.      vsaktéri  -a -o zaim. (ẹ̄) star. vsak: vsaktera doba je zapustila svoj slog; hvalijo ga ob vsakteri priliki / brez vsakterega vprašanja je izpolnil ukaz; sam.: vsakteri je dobil juho in kos mesa ♪
  5.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje ♪
  6.      afirmírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje ♪
  7.      anaeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje ♪
  8.      ávtovakcína  -e ž (ȃ-ȋ) med. cepivo iz bakterij bolnika samega ♪
  9.      bacíl  -a m (ȋ) biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne ♪
  10.      barvít  -a -o prid., barvítejši (ȋ) 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba ♪
  11.      brís  -a m (ȋ) 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini ♪
  12.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo ♪
  13.      bujón  -a m (ọ̑) 1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem 2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij ♪
  14.      bujónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij ♪
  15.      cepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija ♪
  16.      cepljívka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija ♪
  17.      črevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na črevo: črevesna sluznica, stena / črevesni katar; nevarnost črevesnih bolezni / črevesni paraziti ♦ anat. črevesne resice prstasti ali listasti izrastki črevesne sluznice; biol. črevesna flora črevesne bakterije ♪
  18.      delovánje  -a s (ȃ) glagolnik od delovati: a) razdiralno delovanje valov; delovanje strupa, zdravila / delovanje bakterij b) ustaviti društveno delovanje; politično delovanje med ljudmi; obsojen je bil zaradi protidržavnega delovanja / napisal je spomine o svojem delovanju v raznih krajih; sodniško delovanje c) paziti na delovanje stroja; delovanje celic / pravilno delovanje jeter, srca ◊ les. delovanje lesa krčenje in širjenja lesa zaradi sušenja ali vpijanja vlage ♪
  19.      dopláviti  -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ȃ; ȋ í) s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije ♪
  20.      drôbnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost drobnega: bakterij zaradi njihove drobnosti ni mogoče videti s prostim očesom / drobnost korakov / drobnost sadja ♪
  21.      dušíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dušik: dušična snov; dušična gnojila / dušično gnojenje / dušične spojine dušikove ♦ bot. dušične bakterije dušikove bakterije ♪
  22.      dušíčnat  -a -o prid. (ȋ) ki vsebuje dušik: dušičnate hranilne snovi; dušičnata umetna gnojila ♦ bot. dušičnate bakterije dušikove bakterije ♪
  23.      dušíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dušik: dušikova kislina; dušikove spojine / proizvodnja dušikovih gnojil dušičnih ♦ bot. dušikove bakterije bakterije, ki presnavljajo dušik v naravi ♪
  24.      eksákten  -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ) 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.: eksaktno dokazati, povedati ♪
  25.      esénca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA