Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

akter (15-39)

15.      karaktêren  -rna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur // ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren ◊ gled. karakterni igralec igralec, ki igra karakterne vloge; karakterna komika komika, ki jo povzročajo posebnosti značajev oseb; karakterna vloga vloga, ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; kor. karakterni ples umetniško obdelan (ljudski) ples za gledališke predstave; karakterna plesalka plesalka, ki (dobro) pleše karakterne plese; lit. karakterna drama drama, v kateri povzročajo zaplete izraziti, zapleteni značaji oseb; karakterna komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev oseb ♪
16.      karakterístičen  -čna -o prid., karakterístičnejši (í) ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen: ugotoviti karakteristične znake bolezni / karakteristične lastnosti pisatelja / za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje države v gospodarstvo ♦ ptt karakteristična številka številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka // nenavaden, poseben, svojevrsten: obraz s karakterističnim nosom / karakteristična pisava karakterístično prisl.: karakteristično izgovarjati / v povedni rabi zanj je karakteristično, da se hitro razjezi ♪
17.      karakterístičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost karakterističnega: karakterističnost njegovih potez / karakterističnost razmer / navesti, poudariti karakterističnosti ♪
18.      karakterístika  -e ž (í) 1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije // publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa 2. dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / žarg. imeti dobro karakteristiko 3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami 4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti ◊ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma ♪
19.      karakterístikon  -a m (ȋ) knjiž., redko značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca ♪
20.      karakterizácija  -e ž (á) glagolnik od karakterizirati: karakterizacija stanja v delovni organizaciji; karakterizacija in ovrednotenje pisatelja / neuspela, ostra karakterizacija oseb / pretirana karakterizacija igralcev z maskiranjem ♪
21.      karakterizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od karakterizirati 1: karakteriziranje oseb ♪
22.      karakterizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti; označevati, opredeljevati: karakterizirati dobo, pisatelja; dobro karakterizirati značaje; kratko karakterizirati razmere / karakterizirati z nekaj besedami / karakteriziral ga je kot fanatika // dajati osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske: ne zna karakterizirati svojih junakov 2. publ. biti značilen, prevladujoč: karakterizira jih medlost in neodločnost; strank ne karakterizirajo njihovi programi ♪
23.      karakterologíja  -e ž (ȋ) 1. proučevanje značajev (ljudi): karakterologija in tipologija 2. knjiž. značajske lastnosti, značaj: prispevki o karakterologiji Štajercev ♪
24.      karakterolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na karakterologijo: sodobne karakterološke šole / karakterološka kritika 2. publ. značajski, karakteren: karakterološka prepričljivost glavnih oseb / karakterološke značilnosti ♪
25.      klimaktêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterični znaki; klimakterične težave / klimakterična bolníca ♪
26.      klimaktêrij  -a m (é) med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija ♪
27.      klimaktêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterijske težave / klimakterijska leta ♪
28.      okarakterizírati  -am dov. (ȋ) navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti ♪
29.      vsaktéri  -a -o zaim. (ẹ̄) star. vsak: vsaktera doba je zapustila svoj slog; hvalijo ga ob vsakteri priliki / brez vsakterega vprašanja je izpolnil ukaz; sam.: vsakteri je dobil juho in kos mesa ♪
30.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje ♪
31.      afirmírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje ♪
32.      anaeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje ♪
33.      ávtovakcína  -e ž (ȃ-ȋ) med. cepivo iz bakterij bolnika samega ♪
34.      bacíl  -a m (ȋ) biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne ♪
35.      barvít  -a -o prid., barvítejši (ȋ) 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba ♪
36.      brís  -a m (ȋ) 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini ♪
37.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo ♪
38.      bujón  -a m (ọ̑) 1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem 2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij ♪
39.      bujónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij ♪

   1 15 40 65 90 115 140 165