Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ah (10998)

1.      àh  medm. (ȁ) 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi ♪
2.      ahà  tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo ♪
3.      áhasver  -a tudi -ja m (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik ♪
4.      áhasverski  -a -o (ȃ) pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru ♪
5.      áhasverstvo  -a s (ȃ) knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi ♪
6.      ahát  -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom ♦ min. kalcedon s kremenom ♪
7.      aháten  -tna -o prid. (ȃ) ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo ♪
8.      áhati  -am nedov. (ā ȃ) ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika ♪
9.      ahčì  medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: poduha in — ahči! kihne z vso silo ♪
10.      Ahílov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu ♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico ♪
11.      àhistóričen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela ♪
12.      àhistorízem  -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino ♪
13.      áhle  áhel ž mn. (ȃ) nar. priprava za česanje volne; gradaše ♪
14.      áhniti  -em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja ♪
15.      ahój  medm. (ọ̑) pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste? ♪
16.      ahromat  ipd. gl. akromat ipd. ♪
17.      àhumán  -a -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode ♪
18.      Ábraham  -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta ♪
19.      Ábrahamov  -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje ∙ šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu ♪
20.      abstrahíranje  -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja ♪
21.      abstrahírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o: abstrahiran primer ♪
22.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje ♪
23.      almanáhovec  -vca m (ā) sodelavec almanaha ♪
24.      almanáhovski  -a -o (ā) pridevnik od almanah: almanahovska poezija ♪
25.      amfibráh  tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226