Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

agnat (26-38)

26.      telébiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) star. telebniti: spodrsnilo mu je in telebil je čez soseda / telebiti žival po hrbtu z veliko silo udariti / jezno telebiti knjigo od sebe z veliko silo vreči, zagnati ♪
27.      vík  -a m (ȋ) star. kričanje, vpitje: iz hiše je bilo slišati hrupen vik; otroški vik in smeh ∙ ekspr. dvigniti, zagnati vik in krik zelo se razburiti za kaj ♪
28.      zabrísati  -bríšem dov., tudi zabrisála (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj a) manj vidno, opazno: dež je zabrisal napis; veter je zabrisal sledove v snegu / s senčenjem zabrisati pomanjkljivosti risbe / zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo; čas je zabrisal razlike v vzgoji b) manj jasno, razločno: megla je zabrisala obrise hiš / s frazami zabrisati bistvo stvari 2. narediti, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: zabrisal je dokaze o svoji krivdi; zločinec je zabrisal vse sledove 3. ekspr. vreči, zagnati: zmečkal je papir in ga zabrisal v koš / zabrisati koga iz gostilne / zabrisati koga iz službe odpustiti ∙ žarg., šol. profesor ga je zabrisal pri izpitu negativno ocenil zabrísan -a -o: zabrisane sledi; zabrisana svetloba medla, motna ♪
29.      zabrusíti ² in zabrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot 2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoriti ∙ slabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje ♪
30.      zadegáti  -ám dov. (á ȃ) star. vreči, zagnati: zadegal je časopis na mizo; z vso silo zadegati stol proti nasprotniku / zadegala je butaro na glavo dala zadegán -a -o: umaknil se je zadeganemu kamnu ♪
31.      zadrevíti  -ím dov., zadrêvi in zadrévi, zadrévil (ȋ í) star. zapoditi, zagnati: zadrevil je čredo nazaj / zadrevil je plašč z obema rokama v nasprotni kot; skokoma se je zadrevil po stopnicah ♪
32.      zadrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) zdrveti: vlak je zadrvel v predor ● redko zadrveti se po bregu navkreber zapoditi se, zagnati se ♪
33.      zadrvíti  -ím dov., zadŕvil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: zadrvil jih je iz pisarne / usoda ga je zadrvila v svet ♪
34.      zaflósati  -am dov. (ọ̑) žarg. zagnati, vreči: jezno je zaflosal zvezke po tleh ♪
35.      zagráda  -e ž (ȃ) naprava, ki zagrajuje kak prostor: narediti, podreti zagrado; lesena, žična zagrada; zagrada iz kolov / za zagrado sedeča branjevka / zagrada med področjema pregrada / odprta zagrada / ekspr. biti stisnjen v zagrado teles na krovu ladje // zagrajen prostor: nagnati živali v zagrado ♪
36.      zakadíti  -ím dov., zakádil (ȋ í) 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot zakadíti se 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno ♪
37.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
38.      živžáv  -a m (ā) ekspr. raznovrstni, hkratni živahni glasovi: živžav je utihnil; poslušati živžav; živžav otrok, vrabcev / zagnati živžav / živžav glasov // raznovrstno, hkratno živahno dogajanje, gibanje, navadno ob takih glasovih: na igrišču, ulici je ves dan živžav; gledati, opazovati živžav / zaiti v živžav / prometni, smučarski živžav ● ekspr. gnezdo je bilo polno mladega živžava živahno oglašajočih se, premikajočih se mladičev; ekspr. deklica je pravi živžav je zelo živahna, živa ♪

   1 26