Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

agent (39)

1.      agènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator ♪
2.      agêntinja  in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka ♪
3.      agêntka  in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent ♪
4.      agêntovski  in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski ♪
5.      agêntski  in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje ♪
6.      agentúra  -e ž (ȗ) 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi ♪
7.      reagènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kem. snov, s katero se po značilnih reakcijah ugotavljajo vrste sestavin kake snovi: dodati raztopini reagent / kemični reagenti ♦ mont. flotacijski reagent ki se pri flotaciji dodaja vodi ♪
8.      deprésor  -ja m (ẹ̑) kem. kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov: močen depresor ♪
9.      izziváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na izzivače: izzivaško vedenje / organizirati izzivaški pohod / izzivaški agent ♪
10.      konfidènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. slabš., za idejne in politične nasprotnike zaupen sodelavec, zaupnik politične, vojaške obveščevalne službe: podatke mu dajejo vtihotapljeni konfidenti; policijski, vladni konfident; agenti, konfidenti in denuncianti ♪
11.      konzuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul / člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik ♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta ♪
12.      kriminálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
13.      maskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost ♪
14.      mréža  -e ž (ẹ́) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino // priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža // navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz 3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste 4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem // med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži 5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže ● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi) ◊ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča ♪
15.      obárjati ² -am nedov. (á) kem. s kemičnimi reakcijami izločati iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev: obarjati s kemičnimi reagenti; obarjati se v kosmičih ♪
16.      obveščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obveščevalce ali obveščanje: obveščevalna dejavnost; državna, vojaška obveščevalna služba / obveščevalna postaja gorske reševalne službe / ta referat je le obveščevalen / obveščevalno gradivo; obveščevalna sredstva / obveščevalni agent, oficir; obveščevalna mreža ♦ alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; sam.: pog. sporočilo je poslala terenska obveščevalna obveščevalna služba ♪
17.      operírati  -am nedov. (ȋ) 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja 5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami operíran -a -o: operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti ♪
18.      oprávnik  -a m (ȃ) 1. redko upravnik: opravnik posestev 2. zastar. agent: opravnik zavarovalne družbe / borzni opravnik ● zastar. zbrali so se vsi opravniki društva funkcionarji ♪
19.      podtakníti  in podtákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente // skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položiti ♦ lov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste 2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti ∙ ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega // pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe 3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal / ugotovili so, da je požar podtaknil sosed 4. redko podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo podtáknjen -a -o: podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral ♪
20.      podtíkati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente // skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote 2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika // pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene 3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj ∙ ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila ♪
21.      policíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / publ.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa neglede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano ♪
22.      pretentáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega ♪
23.      proslúl  -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) zastar. 1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti 2. slovit, znan: prosluli učenjaki ♪
24.      provokátor  -ja m (ȃ) kdor provocira: ta človek je nevaren provokator; govorili so previdno, ker so se bali provokatorjev / agent provokator ♪
25.      provokátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno ♪

1 26