Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

afonija (4)

1.      afoníja  -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija ♪
2.      diafoníja  -e ž (ȋ) muz. najstarejše in najbolj preprosto večglasje: koralna diafonija ♪
3.      dodekafoníja  -e ž (ȋ) muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji ♪
4.      dodekafónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dodekafonija: dodekafonska skladba, tehnika ♪