Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

advokat (19)

1.      advokát  -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema ♪
2.      advokátka  -e ž (ȃ) odvetnica ♪
3.      advokátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna ♪
4.      advokatúra  -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo ♪
5.      diurnístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od diurnist: bila je diurnistka pri advokatu ♪
6.      dóhtar  -ja m (ọ́) 1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev 2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar ∙ pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno ♪
7.      dóktor  -ja m (ọ́) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor tovariš doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; tudi neskl. govoril sem z doktor Zarnikom; neskl.: doktor Korenova; doktor Bleiweisove Novice // kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira ♪
8.      forénzičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden: forenzična kemija, psihologija; forenzična medicina sodna medicina / advokatov zagovor je bil prava forenzična mojstrovina ♪
9.      informírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran ♪
10.      jezíčen ² -čna -o prid. (ȋ) 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar ● star. jezični dohtar odvetnik, advokat ♪
11.      kariêra  -e ž (ȇ) nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera ∙ ekspr. narediti kariero uspeti // navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera ♪
12.      nastópati  -am nedov. (ọ̄) 1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: na proslavi nastopajo gojenci glasbenih šol; nastopati kot solist / nastopati z deklamacijo / pog. nastopati na televiziji / v glavni vlogi nastopa gost iz Zagreba // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: nastopati na mednarodnih tekmovanjih / nastopati za reprezentanco, v reprezentanci / že več let nastopa v mestnem gledališču se (poklicno) ukvarja z gledališko dejavnostjo 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazovati mnenje, stališče: nastopati na zborovanjih / nastopati v javnosti, pred poslušalci / nastopati proti diktaturi // v zvezi s kot opravljati kako funkcijo: nastopati kot zastopnik društva 3. nav. ekspr. izraža navzočnost v prostoru ali času: termin lahko nastopa na več področjih; osebe, ki nastopajo v romanu, je izoblikoval pisatelj po ljudeh iz okolice ● zastar. morje vsakih dvanajst ur nastopa narašča; zastar. advokat nastopa svojo politično kariero začenja nastopajóč -a -e: nastopajoči igralci; nastopajoča megla; sam.: kritika je poudarila tehnično raven nastopajočih ♪
13.      nêsti  nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje ♪
14.      pisáč  -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj ♪
15.      pravdáč  -a m (á) 1. slabš. kdor se (rad) toži, tožari: ta človek je strasten pravdač 2. star. odvetnik, advokat: zakoten pravdač ◊ jur. pravdač v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču ♪
16.      právdar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) toži, tožari: hud pravdar je 2. star. odvetnik, advokat: poiskal je dobrega pravdarja ♪
17.      právdarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravdarje ali pravdanje: pravdarska strast / pravdarski dohtar odvetnik, advokat ♪
18.      zadéva  -e ž (ẹ̑) 1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne: obravnavati, reševati, urejati zadevo / zadevo je prevzel znan advokat 2. nav. mn., s prilastkom kar je v zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in česar ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: odločati o družbenih, gospodarskih, javnih zadevah; družinske, zasebne zadeve; upravne zadeve / notranje, zunanje zadeve države; tekoče zadeve 3. stvar: zadeva poteka po predpisih; zadeva je nujna, resna, sumljiva / v marsikateri zadevi ga večina prekaša / zadeve se moraš čimprej lotiti / pisati o vsakdanjih zadevah / zaupne zadeve / tako ravnanje je tvegana zadeva / notranja ureditev je zadeva vsake države in njenega ljudstva ● ekspr. srčne zadeve ljubezenska čustva; neustalj. brzojaviti v zadevi predsednikovega obiska zaradi ♪
19.      zverína  -e ž (í) 1. velika, navadno nevarna štirinožna divja žival: zverine v zverinjaku so rjovele; kriči kot zverina; bil je hud kot zverina / ekspr.: kakšno lepo zverino je ustrelil; pasja zverina je grozeče renčala pes; pren., ekspr. v njem se je skrivala zverina // ed., star. zverjad: ponoči sta se bala strahov in zverine; medvedi in druga zverina / zverina se skriva v gošči divje živali, divjad 2. slabš. surov, okruten človek: bali so se, da bi dobili za poveljnika kako zverino; ni dobro imeti opravka s tako sebično zverino / kot psovka zverina, nimaš nič srca 3. pog., navadno s prilastkom zelo pomembna, ugledna oseba: bil je velika zverina; pri njih so se zbirali advokati, politiki in druge visoke zverine ♪