Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

abot (157)



  1.      ábota  -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
  2.      áboten  -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje ábotno prisl.: abotno govoriti
  3.      ábotnež  -a m (á) redko aboten človek, neumnež
  4.      ábotnica  -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
  5.      ábotnik  -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
  6.      ábotnost  -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
  7.      jabót  -a in žabó -ja [žabo -ja] m (ọ̑) obl. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc, nabornica: bluza z jabotom
  8.      kabotáža  -e ž () navt. promet po obalnem morju med pristanišči iste države; obalna plovba: predpisi za kabotažo
  9.      kabotážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na kabotažo: kabotažna trgovina / kabotažna plovba
  10.      lábotski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina
  11.      preslabôten  -tna -o prid. (ó) preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec ∙ knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami
  12.      rabóta  tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala; vsakodnevna rabota prevajalca
  13.      rabótati  -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem 2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju
  14.      sabotáža  -e ž () namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda: obsojen je bil zaradi sabotaže; sabotaža v rudniku / gospodarska sabotaža / proti sovražniku so se borili tudi s propagando in sabotažami
  15.      sabotážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje
  16.      sabotêr  -ja m () kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter
  17.      sabotêrka  -e ž () ženska oblika od saboter: kaznovati saboterko / takrat je delala kot obveščevalka in saboterka
  18.      sabotêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na saboterje: saboterska skupina / sovražno in sabotersko delo, delovanje
  19.      sabotêrstvo  -a s () dejavnost saboterjev: obdolžili so ga saboterstva
  20.      sabotíranje  -a s () glagolnik od sabotirati: sabotiranje v rudniku / sabotiranje mirovne pogodbe
  21.      sabotírati  -am nedov. in dov. () 1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda: nekateri delavci so sabotirali / sabotirati delo // nav. ekspr. namerno ne upoštevati, ne meniti se za kaj: ljudstvo je sabotiralo okupatorjeve odredbe; sabotirati mirovno pogodbo 2. žarg. ne delovati, ne funkcionirati: kamera sabotira; puška je spet sabotirala / bomba je sabotirala ni eksplodirala
  22.      silabotóničen  -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz
  23.      slabôta  -e ž (ó) knjiž. slabost: slabota ga je obšla / pozna njegove kreposti in slabote
  24.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal
  25.      slabotínec  -nca m () zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec

1 26 51 76 101 126 151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA