Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

abot (8-32)

8.      kabotáža  -e ž (ȃ) navt. promet po obalnem morju med pristanišči iste države; obalna plovba: predpisi za kabotažo ♪
9.      kabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kabotažo: kabotažna trgovina / kabotažna plovba ♪
10.      lábotski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina ♪
11.      preslabôten  -tna -o prid. (ó) preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec ∙ knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami ♪
12.      rabóta  tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala; vsakodnevna rabota prevajalca ♪
13.      rabótati  -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem 2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju ♪
14.      sabotáža  -e ž (ȃ) namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda: obsojen je bil zaradi sabotaže; sabotaža v rudniku / gospodarska sabotaža / proti sovražniku so se borili tudi s propagando in sabotažami ♪
15.      sabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje ♪
16.      sabotêr  -ja m (ȇ) kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter ♪
17.      sabotêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od saboter: kaznovati saboterko / takrat je delala kot obveščevalka in saboterka ♪
18.      sabotêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na saboterje: saboterska skupina / sovražno in sabotersko delo, delovanje ♪
19.      sabotêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost saboterjev: obdolžili so ga saboterstva ♪
20.      sabotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sabotirati: sabotiranje v rudniku / sabotiranje mirovne pogodbe ♪
21.      sabotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda: nekateri delavci so sabotirali / sabotirati delo // nav. ekspr. namerno ne upoštevati, ne meniti se za kaj: ljudstvo je sabotiralo okupatorjeve odredbe; sabotirati mirovno pogodbo 2. žarg. ne delovati, ne funkcionirati: kamera sabotira; puška je spet sabotirala / bomba je sabotirala ni eksplodirala ♪
22.      silabotóničen  -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz ♪
23.      slabôta  -e ž (ó) knjiž. slabost: slabota ga je obšla / pozna njegove kreposti in slabote ♪
24.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal ♪
25.      slabotínec  -nca m (ȋ) zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec ♪
26.      slabôtnež  -a m (ȏ) ekspr. slaboten človek: kako ga je mogel ta slabotnež premagati ∙ ekspr. je velik strahopetnež in slabotnež slabič ♪
27.      slabôtnica  -e ž (ȏ) ekspr. slabotna ženska: slabotnica sem, a želim si biti močna ♪
28.      slabôtnik  -a m (ȏ) knjiž. slaboten človek: zavzel se je za otroke in slabotnike ♪
29.      slabôtnost  -i ž (ó) lastnost slabotnega: skrbi jo otrokova slabotnost / ekspr. slabotnost volje ♪
30.      škrabotínje  -a s (ȋ) nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem ♪
31.      asténičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija ♪
32.      barába  -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪

   1 8 33 58 83 108 133