Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

abnormalen (2)

1.      àbnormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo ♪
2.      abnórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave ♪